Kraj Preddvor ima s svojimi okoliškimi vasmi zelo bogato zgodovino, kar dokazujejo številna arheološka najdišča nad Bašljem in v njegovi okolici. Kasneje, v srednjem veku, so ozemlje okrog Preddvora obvladovali različni nemški fevdalni gospodje, ki so imeli v lasti tudi štiri gradove na tem območju.

To so bili Pusti grad (Neuburg), grad Turn (Turn unter Neuburg), grad Hrib (Obergärtschach) in grad Dvor (Höflein). V središču vasi Preddvor stoji že dolga stoletja grad Dvor, ki skuša v svoji moči in nemoči kljubovati duhu časa, ki ga je žal že močno načel.

Grad (bolje dvorec) je imel skozi zgodovino zelo pomembno strateško vlogo. Poleg njega stoji župnijska cerkev sv. Petra.


Dvorec Dvor je bil prvič omenjen leta 1156

Kot beremo v knjigi ddr. Mire Delavec Touhami V ogledalu grajske zgodovine. Preddvor in rodbina Wurzbach (izdalo jo je Kulturno društvo Josipine Turnograjske iz Mač pri Preddvoru), je ohranjeni dokument, ki grad prvič omenja, iz leta 1156, in sicer naj bi grof Bernard Spanheim leta 1147 pred odhodom na križarsko vojno grad Dvor v Preddvoru poklonil v upravo vetrinjskim menihom. Vetrinjski menih Engelbert je na pobudo opata Eberharda izročil samostanu posest pri Preddvoru. Tako je bil položen temelj tudi bodočemu gradu.


Preddvorski Wurzbachi, sedi levo Maximilian IV. Wurzbach, desno sedi mama Margit, za njo stoji mož Artur von Wurzbach; leta 1928 (hrani Miroslav Rant Wurzbach, Kranj).

Sredi 12. stoletja sta bila tako cerkev, ki je bila takrat posvečena sv. Katarini, kakor grad v lasti vetrinjskega samostana iz Celovca. Grad je bil vse do sredine 15. stoletja v lasti vetrinjske opatije. Potem se je zaradi vpadov turške vojske znašel v gospodarski krizi, zato so ga dali v upravljanje različnim družinam: Spiess, Egkh, Neff in Montagnana. Grad je bil 1. oktobra 1608 prodan Feliciti Harrer, ki ga je prodala samostanu Stična.

V lasti rodbine Urbančič

Kasneje so se lastniki gradu hitro menjavali. Ko ga je v 18. stoletju prevzela družina Brunich, se je s tem začelo za grad Dvor novo obdobje. Po smrti Luke Brunicha leta 1805 je grad s celotno pripadajočo zemljo dedovala njegova hči Marija Brunich. Poročila se je z Alojzom Urbančičem, sinom Martina Urbančiča in stricem Josipine Urbančič Turnograjske, prve slovenske pesnice, pisateljice, skladateljice in pravljičarke. Tu se začne obdobje, ko je rodbina Urbančič upravljala tako gospostvo Turn, kot gospostvi tudi Preddvor in Strmol.

Dvorec Dvor leta 1930 (hrani jo Bolko von Wurzbach, Nemčija).
Po smrti Alojza Urbančiča je grad dedoval njegov najstarejši sin Edvard Urbančič. Po njegovi smrti 18. avgusta 1890 sta si obe posestvi razdelila nje­gova sinova, in sicer Viktor in Edvard Urbančič. Grad Strmol je leta 1936 kupil s pripadajočim posestvom Rado Hribar, kamor se je preselil s svojo ženo Ksenijo Hribar.

Biografski leksikon, delo dr. Constantina von Wurzbacha

Viktor Urbančič je 30. marca 1897 grad Dvor prodal dr. Maximilianu III. von Wurzbachu pl. Tannenbergu (1844–1920). Tako je dvorec prešel v roke rodbine Wurzbach. Ded Maximiliana III. je bil Maximilian I., ki je bil doktor prava. Tako so bili tudi vsi njegovi sinovi visoko izobraženi. Od desetih jih je bilo kar sedem doktorjev prava. Vsi so študirali na Dunaju in zasedali visoke položaje v politiki.


Dvorec Dvor leta 1930 (hrani jo Bolko von Wurzbach, Nemčija).

Najbolj pomemben izmed sinov Maximilana I. je bil zagotovo Eduard Constantin, ki je v avstrijskem leksikonu označen kot dr. Constantin von Wurzbach Tannenberg, avstrijski knjižničar, leksikograf in pisatelj. Rodil naj bi se leta 1818 v Ljubljani, pokopan pa je bil leta 1893 v Berchtesgadnu na Bavarskem. Njegovo največje delo je Biographisches Lexikon des Kaiserthums Österreich, enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche 1750 bis 1850 in Kaisersaate und in seinen Kronländern gelebt haben. Leksikon vsebuje več kot 24.000 biografij pomembnih oseb z območja habsburške monarhije.

Preddvorski Wurzbachi

Kot je ugotovila in v knjigi prikazala avtorica, je rodbina Wurzbach zelo zanimiva in pomembna družina, ki je močno zaznamovala ne samo slovenski, ampak tudi širši evropski prostor. Današnji potomci te velike rodbine živijo v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Angliji, Švici, ZDA in v Čilu. V Sloveniji živi še nekaj daljnih potomcev Maximilana I. von Wurzbacha pl. Tannenberga, medtem ko se je večina v letih 1939 in 1940 odselila v Nemčijo in Avstrijo.


Wurzbachi, spredaj desno Maximilian IV., ob njem Angela Rant, okrog leta 1930 (hrani Miroslav Rant Wurzbach, Kranj).

Če je imel Maximilian I. enajst otrok, je imel Maximilian II., samo enega sina: Maximiliana III. Ta pa je imel dva otroka: sina Arturja in hčerko Celestino. Maximilian III. velja za ustanovitelja preddvorske linije rodbine Wurzba­ch, saj je leta 1897 kupil grad Dvor v Preddvoru. Njegov sin Artur ga je prev­zel po smrti svojega očeta leta 1920 in ga preuredil v gostišče ter manjši hotel Grintovec. Dvorec so obiskovale bogate družine z območja nekdanje Jugoslavije, pa tudi iz današnje Avstrije in Nemčije.

Maximiliana IV. so takoj po vojni umorili komunisti

Artur je imel štiri sinove: Norberta, Haralda, Maximiliana IV. in Jussija. Harald je v letih 1920 do 1927 pisal dnevnik. Iz njega izvemo veliko zani­mivega o življenja na gradu Dvor v Preddvoru. Dnevnik hrani njegov nečak Attila von Wurzbach, ki živi v Düsseldorfu. Del tega dnevnika je transkribiral Bolko von Wurzbach, v slovenščino pa ga je prevedel Štefan Šipič - Cef.

Avtorica ga je v knjigi obširneje citirala. Maximilian IV. je imel dva otroka: Miroslava Ranta Wurzbacha in Marjeto Kampuš Ciglenečki. Kot edina potomca preddvorske linije rodbine Wurzbach še zdaj živita v Sloveniji. Njunega očeta, Maximilian IV., so takoj po vojni umorili komunisti, za kraj smrti pa se ne ve.

Maximilian IV. Wutzbach, Maks, leta 1931; po vojni so ga ubili komunisti (hrani Miroslav Rant Wurzbach, Kranj).

Dvorec Dvor potrebuje temeljito obnovo

Kot je zapisala Mira Delavec Touhami v knjigi je Miroslav Rant Wurzbach zelo srčen človek, ki je svoje življenje posvetil športu. Prejel je številne medalje, pokale in plakete. Državnih in mednarodnih tekmovanj se udeležuje tudi v visoki starosti. Že več kot 35 let lepo skrbi za grobnico družine Wurzbach v Preddvoru. Grobnica stoji poleg dvorca Dvor in župnijske cerkve sv. Petra.


Preddvor danes, levo župnijska cerkev, desno dvorec Dvor (foto: Ivo Žajdela).

Po letu 1945 je bil dvorec Dvor preurejen v zavod za otroke sirote z območja nekdanje Jugoslavije. Od leta 1974 do leta 1996 je bil Vzgojni zavod za osnovnošolsko mladino. Od leta 1996 naprej je grad zaradi slabega stanja zaprt. Dvorec Dvor je bil do leta 2014 v rokah Ministrstva za šolstvo in je nato prešel v roke Občine Preddvor. Potrebuje temeljito obnovo, saj ga je močno načel čas.

Knjiga o preddvorski družini Wurzbach je napisana vzorno

Knjiga Mire Delavec Touhami o preddvorski družini Wurzbach je napisana vzorno. Najprej je na kratko opisala zgodovino Preddvora in okolice ter predstavila vse štiri gradove in dvorce. Sledi zgodovinski prikaz rodbine Wurzbach in ključnih dogodkov do zdaj.



Knjigo je opremila z veliko pomembnimi dokumentarnimi fotografijami, večinoma iz zasebnih zbirk, na koncu je navedla vire in literaturo, naredila kazalo osebnih imen, dodani pa so še podatki o slikovnem gradivu ter zapis o avtorici. Črke so velike, besedilo pa je v knjigi bolj pomaknjeno v zunanji rob (vstran od notranjega), kar je zdaj posebnost v knjigah. To pravilo bi morala upoštevati vsaka knjiga, saj le tako prijazna bralcu. Potem, ko je Mira Delavec Touhami napisala že več knjig, tri je posvetila prvi slovenski pesnici Josipini Urbančič Turnograjski, je zdaj Preddvor in tudi širše obogatila še s knjigo o pomembni družini Wurzbach.