Sicer se k rednim študentskim mašam vsako sredo v stolnici sv. Janeza Krstnika zbira okoli sto študentov. Na začetku tokratnega bogoslužja je skavt stega Maribor1 v temi k oltarju prinesel Luč miru iz Betlehema, prebral letošnjo poslanico in z lučko prižgal mašne sveče.

Skavt stega Maribor1 bere letošnjo poslanico Luč miru iz Betlehema. FOTO: Jože Potrpin

Zatem so zbrani stopili v preddverje cerkve oz. tako rekoč na glavni mariborski trg, kjer je nadškof Cvikl blagoslovil jaslice, delo Andreja Gabrovca, študentov Aljaža Najbergerja in Sandre Lovrec ter župnika Lorbeka. Postavili so jih v objem štirih večjih panojev z napisi, Ukrajina, Gaza, Jeruzalem, eden pa je bil prazen, kamor bi vsakdo lahko dodal sebe.

Nadškof Cvikl blagoslavlja jaslice na trgu. FOTO: Jože Potrpin

Sporočiti so želeli, da je Novorojeni Jezus upanje, kar so zapisali v treh jezikih, ukrajinskem, hebrejskem in arabskem. Ob tem se je prvič v teh predbožičnih dneh, ko se v večernih urah na trgu v soju luči, raznovrstne ponudb številnih stojnic odvija običajno decembrsko praznovanje, razlegala najbolj priljubljena in znamenita božična pesem Sveta noč, blažena noč. Zapel jo je letos močno razširjeni študentski pevski zbor Vdih, ki je prepeval tudi pri maši.

Komorni zbor Glasis iz Markovcev pri Ptuju. FOTO: Jože Potrpin

Nato je v dodobra napolnjeni Alojzijevi cerkvi sledil božični koncert v izvedbi komornega zbora Glasis iz Markovcev pri Ptuju pod taktirko dirigenta prof. Ernesta Kokota. Moto zbora je delo, zagnanost, perfekcionizem, timski duh in nenazadnje tudi iskreno prijateljstvo. Komorni zbor Glasis, ki prepeva že enajsto let ter na državnih in mednarodnih zborovskih tekmovanjih osvaja najvišja priznanja in ocene, je znan po svoji široki paleti glasbenih stilov, od renesanse do skladb sodobnih avtorjev. 

Verniki so napolnili Alojzijevo cerkev v Mariboru. FOTO: Jože Potrpin 

Na božičnem koncertu se je predstavil z raznolikim repertoarjem, ki je zajel tradicionalne in sodobne napeve. Poslušalci so lahko prisluhnili štirinajstim skladbam, v popolni zasedbi zbora, ali samo moški ali ženski, skupaj s solisti. 

Komorni zbor Glasis vodi dirigent prof. Ernest Kokot. FOTO: Jože Potrpin 

Še s posebnim harmoničnim in božičnim pridihom so bile: »Blažena noč« skladatelja Josipa Kegla, »Hitite kristjani« in »Nocoj je sveta noč« J. F. Wadeja in Gregorja Zafošnika, »All is Well« Michaela W. Smitha in Waynea Kirkpatricka ter »African Noel« Andreja J. Thomasa. Za konec pa so zapeli še izbrane slovenske ljudske pesmi iz svojega letos v novembru predstavljenega projekta »Zvoki Slovenije«.

Nadškof Cvikl med pridigo. FOTO: Jože Potrpin 

V zbranih pa je odzvanjala tudi pridiga nadškofa Cvikla pri maši, oprta na dnevni evangelij o oznanjenju nadangela Gabriela Mariji v intimnosti njenega doma in molitve. Ko je bila Marijina privolitev, Marijin »zgodi se«, zaupanje v Božjo voljo, načrt v neizrekljivem strahospoštovanju in odgovornosti najpomembnejši trenutek v njenem življenju in zgodovini odrešenja. Ni pa bil to edini trenutek v njenem življenju, ko je izrekla svoj »da«. Izrekla ga je še, ko sta z Jožefom iskala prenočišče v Betlehemu, ko je rodila sina edinca v pastirski votlini. Ko so morali bežati pred Herodom v Egipt. Ko je Jezus javno deloval, npr. v domačem kraju, in na koncu, ko stoji pod križem, in takrat do konca razume Božjo voljo.

 Marija je v svojem življenju večkrat izrekla »da« Bogu. FOTO: Jože Potrpin

Kaj pa mi? Morda se težko primerjamo z Marijo. »Tudi vsak od nas mora narediti življenjske odločitve. Glede poklica, hoje skozi življenje v posvečenosti Bogu, poročenosti ali samskosti. Potem pridejo vsakodnevne odločitve, ki jih moramo vsi sprejeti in imajo tudi svojo težo.«

Med sveto mašo. FOTO: Jože Potrpin

Nadškof je nadalje spomnil, da nas samo štirje dnevi še ločijo od svetega večera in božiča, ko bomo zopet podoživeli Jezusovo rojstvo. »Podoživeli, da se Bog lahko tako globoko spusti tja, kjer smo mi. V votlino, ki lahko pomeni smrt, naše stiske in težave. Da bi se nas dotaknil in ozdravil. Predvsem pa vlil novega upanja v Božji načrt. Če ga sprejmemo, potem gremo po pravi poti. Potem je to pot miru, spoštovanja drug drugega, medsebojnega zaupanja in sodelovanja.«

V tišini pred jaslicami. FOTO: Jože Potrpin

In tudi jaslice nam kažejo pravo pot. Postavljene zunaj, pred cerkvijo, po eni strani kažejo, da še nismo na pravi poti. Po drugi pa, kaj se lahko zgodi, koliko odrešujočega, če sprejmemo v odprtosti pastirjev Božjega Sina, Kneza miru, Božje otroštvo.

Več fotografij v spodnji fotogaleriji:

1/6