Ob koncu 2. svetovne vojne je zaradi komunističnega nasilja več kot 20.000 Slovencev zapustilo domove in odšlo v Italijo ali čez Ljubelj v Avstrijo. Odhajala je slovenska intelektualna, politična, kulturna in prosvetna elita, z njo pa tudi slovenska domobranska vojska. V naslednjih letih so slovenski begunci v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji spisali izjemno zgodbo. Čeprav so bile razmere v taboriščih izjemno slabe in so bili deležni nenehnih pritiskov, je ustvarjalnost teh ljudi prerasla v komaj umljiv fenomen svetovnih razsežnosti.

Že v taborišču so sanjali o svobodni in demokratični Sloveniji

Že nekaj dni po odhodu iz domovine so v taborišču sredi polja ustanovili šolo. Nastali so prvi časopisi, sprva natipkani v nekaj izvodih na pisalnih strojih, prinesenih od doma. V begunskih taboriščih so delovali pevski zbori, gledališke skupine, telovadna in športna društva, izjemno so se izkazali slovenski obrtniki. Že tam, v taborišču, so sanjali o svobodni in demokratični Sloveniji. O vsem tem bo na predavanju v soorganizaciji Glaserjevega salona in Slovenske matice spregovorila dr. Helena Jaklitsch, ki bo obenem predstavila tudi dragocene knjižne izdaje iz tistega časa.

Kdo je predavateljica?

Dr. Helena Jaklitsch je diplomirala iz zgodovine in sociologije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Dolgoletni študij slovenskega povojnega begunstva je kronala z doktoratom na zgodovinski katedri iste fakultete. Čeprav se je posvečala zlasti fenomenu šolstva med slovenskimi begunci, je doslej najpodrobneje raziskala tudi druge plasti njihovega življenja. Med letoma 2020 in 2022 je bila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, predlani pa prejela najvišje italijansko priznanje za zasluge pri poglabljanju dvostranskih odnosov med Italijo in Slovenijo. Je avtorica več strokovnih člankov in knjig.