Vatikanski Dikasterij za nauk vere je sinoči objavil papežev odgovor z dne 11. julija na pet vprašanj, ki mu jih je skupina upokojenih kardinalov iz rimske kurije in nekdanjih škofov zastavila v obliki »dubie«, kar je latinski izraz za »dvom«. Papež v svojem odgovoru zavrača dvome petih kardinalov.

Kardinali so mu zastavili vprašanja glede razlage Božjega razodetja, blagoslova istospolnih partnerskih skupnosti, sinodalnosti kot konstitutivne razsežnosti Cerkve, duhovniškega posvečevanja žensk in kesanja kot nujnega pogoja za zakramentalno odvezo.

Sodelovanje Božjega ljudstva nujno

Namesto preprostih »da« ali »ne«, odgovorov, ki so običajni pri odzivu na »dubio«, je Frančišek oblikoval obsežnejše odgovore - čeprav se mu ne zdi vedno modro odgovarjati na vprašanja, naslovljena neposredno nanj, kot je zapisano v uvodu papeževega pisma. Zaradi časovne bližine vesoljne sinode se mu je v tem primeru to zdelo primerno. Vprašanja so na papeža naslovili kardinali Walter Brandmüller (94, od 1998 do 2009 predsednik Papeškega odbora za zgodovinske znanosti) iz Nemčije, Raymond Burke (75, od 2008 do 2014  prefekt vrhovnega sodišča apostolske signature) iz Združenih držav Amerike, Juan Sandoval (90) iz Mehike, Robert Sarah (78, od 2014 do 2021 prefekt Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov) iz Gvineje in nekdanji škof Hongkonga Joseph Zen (91).

Kulturne spremembe Božje besede ne spremenijo, pač pa ponujajo možnost, da jo naredijo še jasnejšo.

Osrednja nit vprašanj petih kardinalov je sinodalno zasedanje, ki se jutri začenja v Rimu. Cerkveni dostojanstveniki so izrazili bojazen, da bi škofovska sinoda v Vatikanu izvajala pooblastila, ki so v resnici v pristojnosti papeža ali celotnega škofovskega zbora. Sinode o sinodalnosti se bodo namreč z glasovalno pravico prvič udeležili tudi »neškofje«. Papež Frančišek kardinalom odgovarja, da so s svojim vprašanjem izrazili potrebo po sodelovanju, po svobodnem izražanju mnenj in sodelovanju ter tako oblikovali zahtevo po obliki sinodalnosti pri opravljanju papeške, torej njegove službe. Sam pa je že večkrat poudaril, tako papež, da bi moralo pri poslanstvu Cerkve sodelovati celotno »Božje ljudstvo« in ne zgolj »cerkvena hierarhija«.

Frančišek je v svojem odgovoru na »dubio« razblinil tudi skrb petih kardinalov glede nove razlage Božjega razodetja oz. Božje besede in se sklicuje na potrebo po razlagi Svetega pisma v ustreznem kulturnem in zgodovinskem kontekstu. Kot primere navaja besedila o suženjstvu ali o ženskah. Kulturne spremembe Božje besede ne spremenijo, pač pa ponujajo možnost, da jo naredijo še jasnejšo. To se je v cerkveni zgodovini vedno znova dogajalo, piše papež Frančišek.

Nobenih uradnih predpisov za blagoslove istospolnih partnerskih zvez

Papež blagoslova istospolnih partnerstev v celoti ne zavrača, vendar poziva k občutljivi in previdni pastoralni oskrbi. Tisti, ki prosijo za blagoslov, izražajo prošnjo za Božjo pomoč, prošnjo za boljši način življenja, zaupanje v Očeta, ki lahko pomaga živeti bolje, je dejal Frančišek. Voditelj Katoliške cerkve pa zavrača možnost, da bi takšni blagoslovi postali reden obred, za katerega bi se lahko odločale posamezne škofije ali škofovske konference. Enako velja za enačenje istospolnih partnerstev s katoliškim pojmom zakonske zveze: to poimenovanje je namenjeno zgolj zvezi med moškim in žensko, ki je po naravi odprta za spočetje otrok.

Nismo gospodarji, temveč ponižni upravitelji zakramentov.

Glede vprašanja morebitnega duhovniškega posvečevanja žensk v prihodnosti papež ostaja nejasen. Kot poudarja, sta skupno duhovništvo vernega občestva in duhovniška služba enakovredna, zato ne zagovarja ženskega duhovništva. Obene pa izrazi dvom v dokončnost zavrnitve tega vprašanja s strani papeža Janeza Pavla II. (1978-2005): poljski papež je leta 1994 v apostolskem pismu Ordinatio sacerdotalis (Apostolsko pismo škofom Katoliške cerkve o duhovniškem posvečenju, pridržanemu samo možem) izjavil, da Katoliška cerkev nima pristojnosti za duhovniško posvečevanje žensk. Kako zavezujoča je ta izjava, bi lahko bilo predmet preiskave, zdaj piše Frančišek in se pri tem sklicuje na Anglikansko cerkev. V tej krščanski veroizpovedi ženske lahko prejmejo duhovniško posvečenje od leta 1992.

Na vprašanje o kesanju kot nujnem pogoju za odpuščanje grehov je Frančišek kardinale napotil k pastoralnim obveznostim duhovnikov. Seveda je kesanje nujno, vendar ga je mogoče izraziti na več načinov: »Nismo gospodarji, temveč ponižni upravitelji zakramentov, ki hranijo vernike, saj so ti Gospodovi darovi bolj kot relikvije, ki jih je treba ohraniti, pomoč Svetega Duha za življenje ljudi.«

Kardinali sami razkrili svoje »dvome«

Omenjeni kardinali so svoje »dvome« v ponedeljek med drugim sami razkrili prek spletne strani kardinala Burka. Navedli so, da so svoja vprašanja papežu posredovali 10. julija 2023 in da je Frančišek nanje pisno odgovoril dan pozneje - vendar ne v običajni obliki odgovorov »da« ali »ne«, kakor zahteva »dubia«. Zato so, nezadovoljni z odzivom, svoje pismo preoblikovali in ga papežu znova predložili 21. avgusta. Odgovora doslej še niso prejeli.

Kardinali s papeževim odzivom niso zadovoljni.

Papeževi odgovori na julijsko pismo v ponedeljek sprva še niso bili znani: na spletni strani Dikasterija za nauk vere so bili na voljo šele nekaj ur po objavi kardinalov. Prefekt za nauk vere, kardinal Fernandez, je v luči objavljenega dokumenta papeža prosil, naj mu dovoli navesti nekatere odstavke njegovih odgovorov in voditelj Katoliške cerkve je 25. septembra tej prošnji ugodil.

(Papeževi odgovori v obliki dokumenta PDF v italijanskem in španskem jeziku so na voljo na spletni strani vatikanskih medijev, dosegljiv je tudi prevod v angleščino.)