Udeleženci tečajev prve pomoči v Zdravstvenem domu Ljubljana pridobivajo znanje o temeljnih postopkih oživljanja. Doslej se je njihovega programa Stisni me močno udeležilo skoraj 5000 ljudi, od tega 1000 otrok.

Simulacija nesreč

Zgodila se je prometna nesreča, kolesar se je zaletel v vozilo in nezavesten obležal na pokrovu motorja. Do njega sta pristopila mimoidoča z znanjem nudenja prve pomoči. Preverila sta njegove vitalne znake in ustavila krvavitev. Ker je kolesar dihal, ni pa kazal znakov življenja, sta začela temeljne postopke oživljanja, sprva z ročno masažo srca, nato pa z mehansko, saj je bil na srečo v bližini dostopen defibrilator. Ob vsem tem sta uspela pomiriti prestrašeno gospo, ki je bila prva na kraju nesreče, in poklicati reševalce.

Gre za enega od scenarijev, pri katerem udeleženci tečajev prve pomoči pridobivajo znanje.

V enem letu prvo pomoč potrebuje od 67 do 170 posameznikov na 100.000 prebivalcev. Raziskovalci po njegovih besedah ocenjujejo, da bi v 39 odstotkih primerov preprečili smrt, če bi pravilno nudili prvo pomoč ponesrečencu.

»Največja napaka je ne pristopiti,« je Zafošnik odgovoril na vprašanje, kakšne so morebitne napake posameznikov pri nudenju prve pomoči. Vsem, ki se bodo kadarkoli znašli v taki situaciji, svetuje, da najprej pristopijo do poškodovanca, ugotovijo, kaj se dogaja, pokličejo številko 112 in prvo pomoč nudijo do prihoda reševalcev. Ob razpoložljivosti defibrilatorja pa poudarja, naj ga posameznik najprej vklopi in prisluhni zvočnim navodilom.