Glede na razmerja moči v omenjenem odboru podpora predlogu ni vprašljiva, kar pomeni, da bodo zakonski predlog poslanci obravnavali na redni septembrski seji državnega zbora.

Vsebina predlaganih sprememb je s pravnega stališča razmeroma preprosta. Predlog spreminja šest členov obstoječe družinske zakonodaje, ki so razlikovali med različnimi vrstami partnerskih zvez in omogoča, da se v postopke posvojitve vključijo tudi istospolni partnerji. Toda obenem vse te spremembe pomenijo, da se z njimi spreminja tisočletno pojmovanje strukture družine, zaradi česar so tudi na tokratni seji številni opozorili, da je takšne spremembe potrebno sprejemati z zadržki.

Zakonska skupnost ni več skupnost moža in žene

Kot je v uvodu v razpravo pojasnil državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac, predlog zakona o spremembah družinskega zakonika odpravlja neustavnost ugotovljeno z odločbama ustavnega sodišča iz dne 16. 6. 2022. Sprejetje zakonika bi tako po mnenju ministrstva pomenilo odpravo neustavne in diskriminatorne obravnave partnerskih razmerij. 

Zakon podpirajo združenja istospolnih

Podporo vladnemu predlogu so izkazali v društvu Legebitra. Njegova predstavnica na seji Eva Gračanin je tako izrazila zadovoljstvo, da jim je po tridesetletnem boju naposled uspelo izenačiti pravice istospolnih partnerjev. "Predlog zakona ne uvaja posvojitve kot pravice para, ampak je posvojitev še vedno pravica otroka, da je posvojen v ljubečo, razumevajočo družino."

Stroka ne bo nasprotovala posvojitvam v istospolne skupnosti

Da se s takšno ureditvijo strinja tudi slovenska stroka, zagovarja profesorica Ana Sobočan iz Fakultete za socialno delo. Ta je razložila, da o posvojitvah na koncu določa sodišče, delo CSD pa je, da poda oceno posvojiteljev za posvojitev. Ob tem trdi, da CSD vedno odloči v največjo korist otroka, kar pa po njihovem mnenju pomeni, da je bolje, da je krog mogočih posvojiteljev čim večji, zato je prav, da se pri tem presojajo vse osebe, ki želijo posvojiti otroka. Istospolna usmerjenost pa pri tem po mnenju stroke ne sme biti ovira. Po mnenju Sobočanove so bolj bistveni sami procesi v družini, ne pa njena struktura.

Aleš Primc: Razpravljamo o napačnih vprašanjih

Po mnenju Aleša Primca, predsednika gibanja za otroke in družine pa je bila večina argumentov, ki so jih do tedaj zastavili sodelujoči v razpravi, napačnih. Kot je dejal, bi si sam želel, da bi se v razpravi o družinskem zakoniku pogovarjali predvsem o tem, kako okrepiti materinstvo, očetovstvo in veselje do življenja v naših družinah.

Namesto tega po mnenju Primca že 20 let spremljamo predvsem boj proti družini, "ki daje katastrofalne rezultate v številu rojstev v Sloveniji".

Ob tem je dodal, da so bila istospolna razmerja že sedaj v celoti izenačena z zakonsko zvezo žene in moža, "razen v točki ki zadeva naše otroke".

Primca skrbi tudi tudi to, da se bo omenjena ideologija vse bolj kazala tudi v izobraževalnem sistemu.

Stari starši ne morejo posvajati, istospolni pač lahko

Predstavnica Združenja starih staršev Slovenije Metka Zevnik je v razpravi opozorila še na en problem. Medtem ko bodo istospolni partnerji lahko posvajali otroke, pa njihovi stari starši tega še naprej ne bodo mogli: "Svojih vnukov namreč ne moremo posvojiti zgolj zato, ker smo njihovi stari starši."

Možnost spremembe družinske zakonodaje, ki bi to omogočala, je že leta 2010 predlagalo Gibanje za otroke in družine. Vendar se to še ni uresničilo. V nasprotju s tem se sedaj favorizira sprememba, ki je bila pred tem že zavrnjena na dveh referendumih. Vse to dogajanje po njenem mnenju potrjuje tezo, da je pravi cilj napada pravzaprav tradicionalna družina, saj zakonodajna oblast ostaja gluha za mnenje vrhovnega sodišča, je povedala Zevnikova.

Mnenje ustavnega sodišča je majavo

Kot je poudaril naslednji razpravljavec, Tomaž Merše iz Družinske pobude, je odločba ustavnega sodišča bistveno manj prepričljiva, saj sta dva ustavna sodnika podala drugačno mnenje. Poudaril je, da je besedilo vladnega predloga širše od odločbe ustavnega sodišča in da odpira vrata za posvojitve ne le v istospolne družine, pač pa tudi v transspolne in druge poljubne oblike partnerstev. 

Otrok bo pogrešal enega od staršev

Po mnenju Urše Cankar Soares predlagatelji pozabljajo, da otroci niso njihova last. Govorila je iz stališča matere, ki opaža, kako močno otroci potrebujejo oba, mamo in očeta. K temu dodaja, da še zlasti njene ločene prijateljice ugotavljajo, da otrok potrebuje tako mamo kot očeta. Zato ločeni starši nikakor ne morejo biti dokaz o nasprotnem.  Otrok brez očeta bo namreč vedno hrepenel po njem, in to ne glede na to, da nekateri menijo, da se to lahko nadoknadi z ljubeznivostjo.

Tajniku Urada za družino pri Ljubljanski nadškofiji onemogočili sodelovanje 

Luku Mavriču, tajniku Urada za družino pri Ljubljanski nadškofiji, je predsednik seje Miha Kordiš zavrnil prošnjo, da bi na seji predstavil svoje stališče do sporne spremembe družinske zakonodaje.  Svoje mnenje je zato zapisal v prispevku, ki ga objavljamo v celoti tukaj.