Med velikonočnim tridnevjem premišljujemo o najglobljem sporočilu krščanstva: zakramentih evharistije in mašniškega posvečanja ter o trpljenju, smrti in vstajenju Božjega sina Jezusa Kristusa.Foto: Tatjana Splichal

Postni čas, ki se je začel na pepelnično sredo, se konča v velikem tednu z večerno mašo velikega četrtka. Veliki teden se je začel na cvetno nedeljo, pred nami pa je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek, velika sobota in velika noč.

Ali niso to štirje dnevi? Na Slovenski škofovski konferenci so velikonočno tridnevje pojasnili takole: »Ker se velikonočno tridnevje začne že z velikim četrtkom, nas lahko zavede, da gre za bogoslužja velikega četrtka, petka in sobote. To pa bi bilo v nasprotju z izrazom Triduum Sacrum, s katerim je sv. Ambrož in s Sacratissimum Triduum, s katerim je sv. Avguštin označeval skrivnost križanega (petek), pokopanega (sobota) in vstalega Kristusa (nedelja), skratka Kristusovo velikonočno skrivnost. In ker se po judovskem koledarju dan začne z večerom prejšnjega dne (po sončnem zahodu), se liturgično gledano, nedelja ali slovesni praznik začne že zvečer prejšnjega dne. Tako je nedelja daljša od konvencionalnega časa enega dne in se začne po sončnem zahodu v soboto zvečer. In če štejemo sedaj soboto od sončnega zahoda zvečer, nazaj štiriindvajset ur, pridemo do petka zvečer in še enkrat štiriindvajset ur nazaj, pridemo do četrtka zvečer. Tako so, liturgično gledano, resnično le trije dnevi, imenovani velikonočno tridnevje.«

Vrhunec tridnevja je velikonočna vigilija, konča pa se z večernicami nedelje Gospodovega vstajenja. V teh dneh premišljujemo o najglobljem sporočilu krščanstva: zakramentih evharistije in mašniškega posvečanja ter o trpljenju, smrti in vstajenju Božjega sina Jezusa Kristusa. Dogodke v Svetem pismu podrobno opisujejo vsi štirje evangelisti.

Več o posameznih dneh velikonočnega tridnevja bomo pisali v naslednjih dneh za vsak dan posebej. Vabljeni k spoznavanju njihove simbolike.

Vir: SŠK