Nigerijska islamistična skupina Boko Haram je 14. aprila 2014 ugrabila več kot dvesto nigerijskih deklic, katerih usoda tudi leto dni kasneje ostaja neznana. Ob žalostni obletnici so človekoljubne organizacije in aktivisti znova spomnili na nasilje sunitskih skrajnežev ter kritizirali ravnanje mednarodne skupnosti in nigerijskih oblasti.

Skrajneži teroristične skupine Boko Haram so 14. aprila lani zvečer v odročnem mestu Chibok na severovzhodu Nigerije vdrli v šolo in ugrabili 276 deklic. Sedeminpetdesetim deklicam je kmalu uspelo pobegniti, preostalih 219 pa niso videli vse od videoposnetka, ki ga je Boko Haram objavil maja lani. Vodja skrajne skupin Abubakar Shekaku je zatrdil, da so se vse spreobrnile v islam in da so jih poročili, kot navajajo tuje tiskovne agencije.

Ob obletnici ugrabitve, ki je pred letom dni razburila svet, se je oglasilo več nevladnih organizacij. Organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International je sporočila, da je Boko Haram od lani ugrabil več kot 2.000 deklic in žensk. Številne med njimi po trditvah AI zadržuje kot spolne sužnje ali so jih prisilili v boj ali poroko.

Po navedbah Unicefa je bilo zaradi spopadov na severovzhodu Nigerije, ki jih neti Boko Haram, domove prisiljeno zapustiti okoli 800.000 otrok. Unicefovo poročilo z naslovom Izgubljena otroštva poudarja, da se je število otrok, ki so na begu pred nasiljem v Nigeriji ali so se zatekli v sosednji Čad, Niger in Kamerun, v manj kot letu dni več kot podvojilo.

Navaja tudi, da Boko Haram otroke uporablja kot vojake, kuharje, nosače in vohune. Mlade ženske in deklice so prisiljene v zgodnje poroke, so žrtve spolnega nasilja in izkoriščevalskega dela. Izpostavlja še, da je bilo v letu 2014 ubitih 196 učiteljev in 314 šolarjev ter uničenih več kot 300 šol.

Aktivistka za pravice deklic in Nobelova nagrajenka za mir Malala Jusufzaj je včeraj izrazila kritiko svetovnim voditeljem in nigerijski vladi, ki po njenih besedah niso storili dovolj za osvoboditev ugrabljenih deklic. Jusufzajeva je napisala javno pismo, ki ga je označila za sporočilo solidarnosti in ljubezni. Ob obletnici ugrabitve po svetu prirejajo tudi različne dogodke, med njimi pohode in molitvena bdenja.

Cilj islamskih skrajnežev Boko Haram je vzpostaviti kalifat s strogim upoštevanjem šeriatskega prava. Prebivalci vasi in mest pod nadzorom skrajnežev, ki se jim ne želijo pokoriti, so po navedbah očividcev deležni bičanj in kamenjanj. Na svojem bojnem pohodu Boko Haram za seboj pušča uničenje.

Nigerijske sile so skupaj z vojskami sosednjih Čada, Kameruna in Nigra od februarja dosegle pomembne uspehe v boju proti skrajnežem, kljub temu pa je njihov poraz še daleč.

Vir: STA / M.M.Š.
Foto: splet