Pred dnevi so zaključili groba dela pri izgradnji predora za cestni promet med Angelskim gradom in Trgom sv. Petra, kar bo svetoletnim romarjem omogočilo neoviran sprehod med obema znamenitostima. Med gradbenimi deli ob lateranski baziliki pa so arheologi nepričakovano odkrili obsežne ostanke stavb, ki naj bi bile del starodavne papeške rezidence: nasledniki apostola Petra naj bi tam imeli svoj sedež vse do 13. stoletja …

Habemus cuniculum: vrtanje predora zaključeno

Sredi letošnjega julija je bil dosežen preboj na najpomembnejšem prometnem gradbišču v Rimu v pripravah na sveto leto 2025: kot poroča avstrijski Kathpress, so zaključili groba gradbena dela pri predoru za cestni promet na obrežju Tibere v bližini Vatikana. Težki gradbeni stroji so ob navzočnosti političnih in cerkvenih predstavnikov prebili še zadnji manjkajoči del.

Angelski grad. FOTO: Ivo Žajdela

Zdaj ni več ovir za popolno podzemno preusmeritev avtomobilskega prometa med Vatikanom in Tibero: ko bo predor dokončan, se bodo romarji in turisti lahko neovirano sprehajali od Angelskega gradu do Trga sv. Petra. Nad predorom bodo zgradili sodoben trg, ki bi lahko postal nova mestna znamenitost v spomin na mednarodni romarski dogodek, ki ga je papež Frančišek razglasil pod geslom »Romarji upanja«.

Rim je trenutno »rekordno gradbišče«: prizadevni gradbeniki v pričakovanju jubilejnega leta delajo podnevi in ponoči.

Rimski župan Roberto Gualtieri je predor, ki je stal okoli 85 milijonov evrov, označil za »rekordno gradbišče«: gradbena dela so začeli avgusta 2023, zaključena pa bodo bo v naslednjih petih mesecih, do začetka svetega leta. Prizadevni gradbeniki delajo podnevi in ponoči.

»Šok terapija« proti prometni zmešnjavi v Rimu

Gradbišče je del »šok terapije«, ki jo italijanska prestolnica nujno potrebuje, zanjo pa so potrebne dodatne znatne subvencije italijanske vlade. Po navedbah vatikanskih in italijanskih medijev sta bila poleg Gualtierija ob preboju predora navzoča tudi italijanski minister za infrastrukturo Matteo Salvini in papežev posebni odposlanec za sveto leto, nadškof Rino Fisichella.

Lateranska bazilika. FOTO: arhiv Družine

Vrsta novih arheoloških odkritij

Med gradbenimi deli na bregovih Tibere so odkrili več antičnih ruševin, med drugim veliko pralnico iz zgodnjega rimskega cesarskega obdobja. Te bodo obnovljene kot nove arheološke znamenitosti v bližini Angelskega gradu.

Med gradbenimi deli ob lateranski baziliki pa so arheologi povsem nepričakovano naleteli na obsežne ostanke stavb, ki naj bi bile del starodavne papeške rezidence, v kateri so imeli nasledniki apostola Petra sedež do 13. stoletja. Po poročanju italijanskih medijev so bile prve od doslej odkritih zgradb postavljene času cesarja Konstantina v četrtem stoletju.

Nove najdbe bi po mnenju arheologov lahko pripomogle k novim spoznanjem o zgodovini mesta.

Močno utrjen kompleks je bil nazadnje obnovljen v 13. stoletju, nato pa se je papeštvo za skoraj sto let preselilo v Avignon na jugu Francije. Vatikan je postal središče moči rimske cerkve po vrnitvi papežev ob koncu 14. stoletja, stara papeška rezidenca pa je propadla in so nanjo pozabili.

»Neizčrpna zakladnica arheoloških dragocenosti«

Izkopavanja, med katerimi so arheologi odkrili nepričakovane ostanke, so del preureditve prostranega trga pred lateransko baziliko, ki se je prav tako začela zaradi pričakovanega navala romarjev v svetem letu 2025. Italijanski minister za kulturo Gennaro Sangiuliano je izkopavanja komentiral z besedami, kako »nova odkritja znova dokazujejo, da je Rim neizčrpna zakladnica arheoloških dragocenosti«. Po mnenju arheologov bi lahko najdbe pripomogle k novim spoznanjem o zgodovini mesta.