Foto: Tatjana Splichal

Odločitev, da Slovenija postane samostojna država, je dejanje, s katerim se po svojih posledicah za usodo naroda komaj lahko primerja kateri drugi dogodek iz naše narodne preteklosti, je o pomenu plebiscita razmišljal nedavno umrli France Bučar. Danes, 23. decembra, mineva že četrt stoletja od tega prelomnega poenotenja slovenskega naroda.

Ob tej priložnosti bo v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja danes ob 17.30 ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore daroval mašo za domovino.

Pot do plebiscita

Plebiscit o samostojni Sloveniji je bil 23. decembra 1990 na podlagi zakona o plebiscitu, ki je bil v začetku decembra v skupščini, predhodnici zdajšnjega državnega zbora, sprejet z 203 glasovi. Nihče ni bil proti, štirje poslanci pa so se vzdržali. Plebiscitarno vprašanje je bilo: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?"

Po sprejetju zakona je 6. decembra 11 predstavnikov strank podpisalo sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu. V njem so se vse stranke zavezale, da bodo pri pripravi in izvedbi plebiscita delovale sporazumno in usklajeno in da se stranke, zastopane v skupščini, zavedajo zgodovinskega pomena odločanja za osamosvojitev na plebiscitu.

Visoka udeležba in visoka podpora osamosvojitvi

Na plebiscitu je glasovalo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, od katerih se jih je za osamosvojitev izreklo 95 odstotkov (ali 88,5 odstotka vseh). Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri, ko so prešteli okoli 60 odstotkov glasov. Predsednik Demosa Jože Pučnik je takrat izrekel znameniti stavek, da Jugoslavije ni več in da gre zdaj za Slovenijo.


Foto: Dinko Bizjak

Izide plebiscita so uradno razglasili čez tri dni, zato vsako leto 26. december zaznamujemo kot dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik. Danes mineva tudi 24 let od dneva, ko je skupščina razglasila slovensko ustavo, ki je prinesla osamosvojitev države tudi v pravnem pomenu.

Predsednik prve večstrankarske skupščine Bučar je na otvoritvi razstave Arhiva Slovenije ob 20. obletnici plebiscita opozoril, da je plebiscit pomenil korak v negotovo bodočnost: "Pomenil je pot v samostojnost, na katero nismo mogli biti pripravljeni. V preteklosti sicer nismo imeli svoje države, a smo kot narod obstajali; samostojnost pa nam ne daje nikakršnega trdnega zagotovila, da bomo kot narod obstali tudi vnaprej."

Trije plebisciti

Plebiscit kot možnost nacionalne opredelitve so Slovenci doživeli trikrat - dvakrat le del naroda in tretjič večina. Prvič so se po Repetovih besedah leta 1866 odločali Beneški Slovenci, drugi plebiscit je bil leta 1920 za Koroško, na tretjem plebiscitu leta 1990 pa je prvič lahko demokratično odločala večina slovenskega naroda.

Preberite tudi:

25 let od »tajnega vikenda«
25 let od prvih demokratičnih volitev
Slovesnost ob 24. obletnici plebiscita
25 let od ustanovitve Demosa