Nedavno me je Jure Sešek v Sobotni iskrici vprašal, zakaj se mi zdijo praznovanja tako pomembna. Kot iz topa sem ustrelila: »Ker je sicer življenje brez praznikov kot ravna črta: vsi dnevi so enaki. In ravna črta na ekranu v bolnišnici pomeni smrt.«

So vrhunec našega življenja. Trenutki, ki dvignejo življenje na višjo raven, nam dajo moč za vsakodnevne napore, nam pomagajo pogledati na vsakdan z razdalje in videti, kaj je res pomembno; prebudijo v nas slavljenje in hvaležnost.

Počitek in hvaležnost

Prvo veliko praznovanje vsakega kristjana, tako rekoč »tedenska vaja«, je praznovanje nedelje. To je bil obred, ki je že stare Jude razlikoval od sosednjih narodov. Si predstavljate, da vsi okrog vas delajo, vi pa počivate? Kako zelo očitno je moralo biti, kdo je Jud in kdo ni! In kar je tudi pomembno: to praznovanje je bilo za Jude dobro; razvijali so se hitreje kot drugi narodi. Zanimivo, kajne? Pa so vsak sedmi dan morali počivati. Kot dejstvo,...