Praznovanje Marije Angelske – Porcijunkule v Celju [FOTO]
Praznovanje Marije Angelske – Porcijunkule v Celju [FOTO]
»Praznik Marije Angelske je dan ljubezni in sprave, prejem odpustkov je pravzaprav nekaj dodanega. Glavno je oznanilo Božjega usmiljenja. V 13. stoletju so imeli večkrat privilegij odpustkov samo določeni sloji, bogataši, ki so romali k sv. Jakobu, v Rheim ali Sveto deželo, reveži, invalidi, ženske, otroci pa ne. Sv. Frančišek Asiški pa je pri papežu Honoriju III. uspel izprositi podelitev popolnega odpustka tudi v majhni cerkvi Porcijunkuli v Assisiju odrinjenim, revnim, vsem skesanim spovedancem. Prvič je prišlo do spremembe, da ni nobenega privilegiranega v Cerkvi. Vsak revež dobi isto milost kot bogataš, ki ima npr. denar za romanje. Vsi kristjani smo izenačeni. Cilj pa je v Božjem usmiljenju. Primer tega v evangeliju je, ko na križu Jezus zastonjsko odpusti skesanemu razbojniku, ali v prošnji za te, ki so ga križali: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Zakrament sprave je velik ravno v višku ljubezni, ki je v usmiljenju. Odpustki imajo v jedru tudi nekaj tega, kar je Cerkev sprejela po razodetjih sv. Marjeti Mariji Alakok o Srcu Jezusovem in po sv. Favstini Kowalski o Božjem usmiljenju. Poudarek je na tem, da je krščanski Bog Bog, ki odpušča, objema človeka, kot v evangeljski priliki usmiljeni oče izgubljenega sina. Neki pravoslavni duhovnik je dejal, blagor nam kristjanom, da imamo Boga, ki je v sebi ljubezen, so osebe, ki se med seboj ljubijo. To je veličina razodetega Boga že Stare in potem Nove zaveze.«
Tako je o prazniku povedal posebej za Družino gvardijan samostana kapucinov pri župnijski cerkvi sv. Cecilije v Celju, br. Vinko Škafar.
»Pozneje so papeži dovoljenje za prejem popolnega porcijunkulskega odpustka dovolili, na isti dan, 2. avgusta, v vseh cerkvah manjših bratov (pri frančiškanih, minoriti in kapucinih), danes pa je to papeško dovoljenje dano tudi za vse župnijske cerkve po vsem svetu,« pa smo lahko prebrali še v priložnostni zgibanki ob tokratnem prazniku.
Podobno kot veliki prazniki božič, velika noč, binkošti, ima tudi praznik Marije Angelske v Porcijunkuli vigilijo. V Celju so že drugič praznovali to vigilijo, in sicer v torek, 1. avgusta, s spokorno molitveno uro v duhu sv. Frančiška, nato je bilo »odprtje porcijunkulskega odpustka« in večerna, vigilijska maša. Naslednji dan, na sam praznik, 2. avgusta, pa so bile ob velikem obisku od vsepovsod štiri maše že dopoldne. Prvo je vodil br. Stane Bešter iz Kančevcev, glavno je imel škof Maksimilijan Matjaž, tretjo upokojeni škof Stanislav Lipovšek, četrto opat Marjan Jezernik. Zvečer pa je maševal Franci Trstenjak, direktor Radia Ognjišče. Po maši je bil blagoslov za bolnike z rakom in druge bolnike, njihove spremljevalce ter ostale z relikvijami sv. Leopolda Mandića. Priložnost za spoved in prejem popolnega odpustka pod določenimi pogoji – vernik opravi zakramentalno spoved, prejme sveto obhajilo in moli v papežev namen – je bila že ob odprtju in na sam praznik ves dan.
Škof Maksimilijan je pri maši govoril o spreobrnjenju in Božjem usmiljenju. Škof Lipovšek je zbrane povabil, da se v duhu pridružijo mladim romarjem na SDM v Lizboni, ki so se zbrali s papežem Frančiškom, da bi doživeli lepoto krščanske vere in molili za mir v Ukrajini in po svetu. Ta namen ima tudi porcijunkulski odpustek, ki je v bistvu duhovna obnova, pa tudi molitev po namenu sv. očeta, ki se letos usmerja zlasti v prošnjo za odvrnitev naravnih nesreč, poplav in neurja in še posebej za mir v Ukrajini in po svetu. Pa tudi papeževo romanje v Fatimo je posvečeno temu namenu, saj je Fatima močno povezana z dogajanjem v Rusiji in Ukrajini ...
Msgr. Trstenjak pa je v pridigi vsem navzočim, še posebej kakorkoli preizkušanim ali v stiski, ki so se zatekli k Mariji Angelski in sv. Mandiću, položil na srce: »Nocoj nihče ni neopažen, nihče tudi ne preslišan. Kdaj in kako pa se bodo uresničile naše želje in prošnje, pa naj bo prepuščeno Vsemogočnemu, ki vsakega neizmerno ljubi in ga očetovsko objema. Naš odgovor naj bo Marijin odgovor: Zgodi se mi po tvoji volji.«
Več fotografij Jožeta Potrpina pa v spodnji fotogaleriji (klik na prvo fotografijo za povečavo in nato drsenje s puščico v levo ali desno).