Arhitektura zunanje podobe cerkve posnema obliko stožčaste smreke omorike, ki je na Pohorju najbolj pogosta. Tako se zliva s čarobno pokrajino, ki je cilj številnih turistov, smučarjev in pohodnikov, nevsiljivo pritegne pogled obiskovalca, pogosto je tudi izbira za poročno slavje. Hkrati daje vtis enega izmed šotorov, ki jih omenja evangelij, ko sv. Peter predlaga Jezusu ob spremenitvi, da bi zaradi veličastja in pomembnosti dogodka učenci z Njim ostali na gori, postavili tri šotore.

Cerkev na Rogli daje vtis enega izmed šotorov, ki jih omenja evangelij. FOTO: Jože Potrpin

»Vsak od nas v rasti in utrjevanju naše vere potrebuje takšne močne trenutke: to je lahko romanje, duhovne vaje, lahko je to izkušnja svete maše, zakramentov, ko Boga doživljamo v drugačni podobi, kot njega, ki nas po teh močnih trenutkih želi pripraviti na vsakdanje življenje,« je v pridigi izpostavil nadškof Alojzij Cvikl.

Nadškof Cvikl med pridigo. FOTO: Jože Potrpin

Pridih domačnosti in ubranosti

Pridih domačnosti dajejo tudi okovani daritveni oltar, tabernakelj in krstilnik, delo domačina, umetnostnega kovača Milana Očka iz Zreč. Prav tako markantne orgle z lesenimi piščalmi in trije zvonovi s premišljenimi posvetili pohorskemu življenju, posvečeni pa zavetniku kovačev (sv. Petru), kmetov in pastirjev (sv. Roku) ter rudarjev (sv. Barbari). Kovina, les in kamen se čudovito ujemajo v notranjščini, ki sama po sebi vabi k zbranosti, dvigu misli in spokoju.

Nadškof je na začetku slavja blagoslovil nov križev pot, delo kovaštva Očko iz Zreč. FOTO: Jože Potrpin

Žegnanjska nedelja

V nedeljo, 4. avgusta, je bilo v njej vsakoletno praznovanje lepe nedelje, žegnanje. Mašo ob somaševanju župnika Stanka Krajnca, Jožeta Pavlakoviča iz Starega trga ob Kolpi, jezuita misijonarja p. Lojzeta Podgrajška, rojaka s Planine na Pohorju, in več kot dvesto romarjev je daroval nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Prepeval je župnijski pevski zbor. Cerkev je znova pridobila na vrednosti, lepoti in ubranosti. Nadškof je na začetku slavja blagoslovil nov križev pot, delo kovaštva Očko iz Zreč, in lesen kip Marije Snežne izpod rok rezbarja Toneta Šegina iz Starega trga ob Kolpi.

Lesen kip Marije Snežne je izdelal rezbar Tone Šegina iz Starega trga ob Kolpi. FOTO: Jože Potrpin

S snežnimi kepami

Kot je dejal avtor kipa Tone, je bil »kip, izdelan iz enega kosa oreha, narejen že lansko leto, pa ga zaradi poplave v tistem obdobju ni bilo mogoče umestiti. Sprva sem izbral les javor, ki bi imel svetlejši ton, vendar sem moral potem vzeti oreh, kar daje temnejšo barvo in sporočilo. Marija ima na plašču upodobljene snežne kepe, Jezus, ki ga drži v naročju, drži kepo v roki. Želim pokazati, da se Marija želi kepati z otrokom. Osebno posvečam kip Marije Snežne zakoncem, ki ne morejo imeti otrok.«

Rezbar Tone Šegina kip Marije Snežne posveča zakoncem, ki ne morejo imeti otrok. FOTO: Jože Potrpin

Pogled z gore

Po nadškofovih besedah v pridigi je praznik Spremenitve na gori zelo cenjen v Vzhodnih Cerkvah, še posebej med menihi. Pa tudi za nas je ta praznik zelo pomemben. Zakaj?

»Naša družba je vedno bolj usmerjena vase, ne postavlja si vprašanja o smislu, kaj šele o cilju našega bivanja. Jezus vzame s seboj učence, da bi dobili 'pogled z gore, ne z doline'. Z gore se stvari drugače vidijo, kot iz doline. Gora Tabor je kraj, na katerega se je treba povzpeti, dvigniti, da doživiš nekaj, kar lahko tvojemu življenju da nov zagon. Moramo se podati na pot, na pot navzgor, to zahteva napor, odrekanja in zbranost. Jezus želi učencem in nam pokazati na 'eshaton', poveličanje, kjer je On v Božjem kraljestvu v Božji slavi. 'Njegova oblačila so se zasvetila silno bela, tako ne zna beliti noben belivec na zemlji'.

Romarji so zbrano prisluhnili nadškofovi pridigi. FOTO: Jože Potrpin

Jezus se razodene v poveličanju. To je vrhunec njegovega razodevanja.

Tu na gori se je Jezus dal spoznati kot ljubljeni Božji Sin, ki ga Bog Oče pošilja z naročilom: 'Njega poslušajte!' In spremenjenje na gori razodeva, da križ nima zadnje besede v življenju človeka, kajti na križu ni slavila zmage smrt, ampak je bila po križu premagana.«

Pred kipom Marije Snežne. FOTO: Jože Potrpin

Liturgično urejen prostor

V nadaljevanju pa je nadškof Cvikl še posebej spomnil na novi pridobitvi in poudaril: »Danes smo blagoslovili kip Marije Snežne. To ime 'Marija Snežna', latinsko 'Sancta Maria ad Nives' je nastalo na podlagi pripovedi, da je rimski patricij Janez s svojo ženo sklenil, da Marijo naredi za dedinjo svojega velikega premoženja, ker sama nista imela otrok. V sanjah se jima je v noči iz 4. na 5. avgust prikazala Marija z naročilom, naj zgradita cerkev na kraju, kjer bo naslednje jutro ležal sneg. Enake sanje je imel tudi papež Liberij, ki je Cerkev vodil v letih med 352 in 366. Zjutraj je šel v spremstvu duhovnikov na grič Eskvilin, ki je bil pokrit s snegom. Sneg, sredi poletja, je bil simbol Marijine brezmadežne čistosti.

Blagoslovili smo tudi križev pot, ki nas vabi, da sledimo dogodkom, ki so privedli do Jezusovega križanja na Kalvariji. Postaje križevega pota se nahajajo skoraj v vsaki cerkvi. Lahko rečemo, da je križev pot sestavni del bogoslužnega prostora.

Tako je tudi ta cerkev na Rogli s kipom Marije Snežne in križevim potom postala še bolj liturgično urejen prostor.«