V karmelu sv. Jožefa v Sori je ob 17. uri vodil somaševanje zlatomašnik dr. Janez Juhant. Pri daritvenem oltarju v samostanski kapeli se mu je pridružilo kar šest duhovnikov, med njimi letošnja novomašnika Matjaž Venta in Vid Grdadolnik, ki sta ob koncu maše navzočim podelila novomašni blagoslov. Številni so zaradi majhnega prostora ostali zunaj kapele v senci.

Novomašni blagoslov novomašnikov Matjaža Vente in Vida Grdadolnika. FOTO: Jožef Pavlič

Čeprav je bilo v kapeli zelo toplo, to ni motilo duhovne zbranosti udeležencev evharistične daritve. FOTO: Jožef Pavlič

Kaj je škapulir in kakšne dolžnosti ima nosilec?

Veliko vernikov je prejelo škapulir: znamenje posebnega Marijinega varstva, ki je bil dan karmelskemu redu in tistim, ki se mu hočejo pridružiti z duhovnimi vezmi. Dva koščka rjavega blaga, med seboj povezana z rjavo vrvico. 

Dolga je bila vrsta tistih, ki so želeli prejeti škapulir. FOTO: Jožef Pavlič

Prejemniki ga nosijo okrog vratu. Škapulir je po svojem bistvu del redovne obleke -habita. Kdor ga prejme, se pridruži karmelskemu redu, ki se je za blagor Cerkve posvetil službi Božje matere, in je s tem deležen vseh duhovnih dobrin tega reda. Pomeni dvoje: stalno varstvo Device Marije in zavedanje, da se nosilec ne sme omejevati le na molitve njej v čast, marveč mora svoje osebno krščansko življenje krepiti s prejemanjem zakramentov in izvrševanjem duhovnih in telesnih del usmiljenja. Škapulir je zaradi vsega omenjenega znamenje »zaveze« in povezanosti Božje matere z verujočimi. 

Številni obiskovalci so po maši prejeli škapulir, znamenje posebne povezanosti z Marijo. FOTO: Jožef Pavlič

Nosilec naj ozavešča Gospodovo in Marijino prisotnost v življenju tako, da vsak dan zmoli vsaj tri zdravamarije, ob sobotah pa še molitev Pozdravljena, Kraljica, kakor je navada v karmelu.

Pobožnost nošenja škapulirja so v samostanu v Sori poživili v svetem letu 2000, v knjigo karmelske bratovščine se je vpisalo že več tisoč članov.

Pozdrav priorice s. Damjane Pintarič

Predstojnica karmeličank v Sori s. Damjana je na začetku maše iz klavzurnega prostora, kjer so se k evharističnih daritvi zbrale članice domače redovne skupnosti, po pozdravu vseh udeležencev slovesnosti poudarila, kako je Marija, Jezusova mati, »ohranjala in premišljevala Sinove besede v svojem srcu, živela - človeško gledano – nedoumljivo skrivnost, ki jo zmore v globinah tišine doumeti samo ljubezen«. Kontemplirala je sveto zemljo, na kateri je stala.

Priorica s. Damjana Pintarič pozdravlja mašnike, sosestre in obiskovalce maše. FOTO: Jožef Pavlič

Nato je opozorila: »Kaj vse je sveta zemlja, pa jo danes človeštvo tepta. Sveta zemlja je vsak od nas, ljubljen Božji otrok; sveta zemlja je naše življenje, Božji dar vsakemu od nas, ki bi moralo biti nedotakljivo; sveta zemlja je moj bližnji; sveta zemlja je skrivnost Sina, ki se kot Bog sklanja do naših človeških nog in jih umiva.«

Sestre karmeličanke so čudovito lepo pele Bogu in Devici Mariji v čast in slavo. FOTO: Jožef Pavlič

In povabila: »Ko bomo zdaj vstopili v skrivnost evharistije, se prepustimo Besedi, ki nam bo podarjena, in tišini, ki nam bo dana, da bomo besedo Božjega Sina ukoreninili v srce in živeli iz nje.«

Obljubila: »Po današnjem prazničnem dnevu Karmelske matere Božje bomo sestre nadaljevale z učenjem Marijine drže v svojem življenju – nositi in premišljevati v srcu Božjo besedo. In bomo še naprej vse vas priporočale v blagoslov Gospodu in se zahvaljevale za vas.«

Vse udeležence maše je povabila k srečanju in agape pred samostanom po evharistični daritvi. Številni so se zatekli k sestram tudi z raznimi prošnjami, posebej za molitev, v stiski zase in svoje najbližje v bolezni, preizkušnjah in nesrečah.

Iz govora zlatomašnika dr. Janeza Juhanta

Voditelj somaševanje dr. Janez Juhant je v homiliji teološko podkrepil, kar je povedala priorica s. Damjana. Svoj duhovno zelo poglobljen premislek vsem navzočim je začel z mislijo karmeličanke mučenke sv. Edith Stein: »Dolga je pot od samozadovoljstva 'dobrega kristjana', ki 'spolnjuje svojo dolžnost', bere 'dober časopis', 'pravilno voli' itd. – do življenja po božji roki in iz božje roke, v preprostosti otroka in ponižnosti cestninarja.« Ta pot poteka od kristjanov na začetkih do »odličnih« in popolnih; krona je Marija z njenim: »Glej, dekla sem Gospodova!«

Somaševanje je vodil in pridigal prof. dr. Janez Juhant. FOTO: Jožef Pavlič

Poudaril je velik pomen molitve. Kako je ta potrebna za rast v veri in poglobitev osebnega duhovnega življenja ter hojo za Jezusom, je spoznal tudi sedanji papež Frančišek, ki je prihodnje leto – leto 2025 – razglasil za sveto leto molitve. Karmel je bil že od začetka pa vse do danes kraj molitve. Zgled te molitve je bil tudi veliki prerok Elija, ki je »gorel za Boga«.

Za kristjana je zelo pomembno, da ohranja čisto vest. Če ta ni takšna, človek (grešnik) lahko hitro zabrede, zagreši celo zločin.

Dalje: ponižnost. Pogosto se premalo zavedamo, da je vse v Božjih rokah in ne v naših. Mi lahko in smemo le ponižno prositi Boga za tisto, kar želimo, da se nam izpolni. Odločitev je potem pri Bogu.

Bolj bi si morali izpraševati vest. To naredimo tako pri maši pri kesanju nad grehi, še posebej pa pri zakramentu sprave, v bistvu pa bi morali to storiti vsak dan. Vsaj preden ležemo k počitku.

Dejavneje bi se morali prizadevati za popolno ljubezen, k tej težiti v molitvi in služenju Bogu. Ne le posvečene osebe, marveč tudi laiki: poročeni, samski, v svojih poklicih, v odnosu do drugih ljudi, krepostnem življenju. Če bomo tako delali, bomo tako naravnani, se v to poglabljali v kontemplaciji, bomo vse tesneje in močneje združeni s Kristusom, Božjim Sinom.

Ob pogostitvi se je ponujal lep pogled na bližnjo župnijsko cerkev v Sori. FOTO: Jožef Pavlič

Kaj so povedali po maši?

Priorica s. Damjana PintaričFOTO: Jožef Pavlič

Vsak krščeni je povabljen, da se večkrat vpraša: Ali živim Marijino držo, ki pomeni ohranjati in premišljevati v srcu Božjo besedo? Ostajati v tišini pred Skrivnostjo. Zreti in poslušati Gospoda. Začutiti bogastvo občestva, kot smo ga danes pri maši tukaj v našem samostanu; nato pa iz vsega tega oznanjati Gospoda in delovati v svetu.

Janez in Ana Dagarin (Suša pri Škofji Loki; Ljubljana – Koseze): 

FOTO: Jožef Pavlič

Sva brat in sestra. Izvirava iz družine z devetimi otroki. Sam (Janez) jih imam sedem. S Cerkvijo smo zelo povezani, najina teta Serafina je bila redovnica uršulinka. Pri nas doma je bil vseskozi verski tisk, zlasti Družina. Radi jo beremo in se ob njej duhovno krepimo. V prihodnje bova črpala tudi iz moči prejetega znamenja škapulirja in predlaganih molitev. Zelo lepo sva doživela bogoslužje pri sestrah karmeličankah. Posebej njihovo čudovito petje. Zelo sva jim hvaležna; posebej pa Gospodu za ta velik dar.

Marija Čermelj (Ljubljana): 

FOTO: Jožef Pavlič

V Soro sem prišla z možem Janezom prav na svoj god. Zaradi tega sem še toliko lepše in duhovno bogato doživela današnjo slovesnost. Oba sem prihajava vsako leto na praznik Karmelske Matere božje, pa tudi na njihove »vrtnice« 1. oktobra, ko goduje sv. Terezija Deteta Jezusa. Škapulir sem prejela pred desetimi leti prav na svoj godovni dan. Osebno se poznam s priorico s. Damjano in s. Ireno. Bogu in Mariji sem zelo hvaležna in vesela, da sem bila deležna znamenja posebne povezanosti z Božjo materjo. Rada molim njej na čast, pa tudi v priprošnjo. Hvaležna sem tudi za srečanje s sestrami karmeličankami, za misli, ki jih je povedal g. Janez Juhant, postrežbo in bratsko druženje po maši.