Jožica Ličen in škof Jurij Bizjak. Foto: Arhiv ŠK KP


V koprski stolnici Marijinega Vnebovzetja so v soboto, 5. septembra, praznovali 30-letnico ustanovitve Škofijske karitas Koper. Praznovanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval škof Jurij Bizjak, ki je v pridigi poudaril, da gre ljubezen do Boga in do sebe skozi ljubezen do bližnjega. Sodelavce Karitas je opomnil naj nikoli ne pozabijo kdo jih pošilja in kdo stoji za njimi. Počutijo naj se kot delivci Božjih darov, ne svojih, temveč Božjih. Božje zaloge so brezkončne in jih nikoli ne zmanjka.

Izrekel je zahvalo za izjemno človekoljubno delo, ki ga opravljajo, za oprejemljivo pričevanje ter dobro voljo in sveto potrpežljivost. Ob koncu jih je opogumil z besedami: »Naj se ob okrogli obletnici naše Karitas nadnjo spusti Sveti duh in tudi ona naj zasliši glas ti si moja ljubljena hči, nad teboj imam veselje!«

Pred 30 leti le črka na papriju

Uvodoma je zbrane nagovorila ravnateljica Jožica Ličen, ki je povedala, da je bila Karitas v krajevni Cerkvi pred tridesetimi leti le črka na papirju in prav ta črka je bila potrebna, da so smeli verniki združiti tisoč in več karitativnih sodelavcev, ki želijo svojo vero udejaniti v služenju bratom in sestram v potrebi. Skozi celotno bogoslužje je bilo čutiti veselje, da je ta obletnica prav na god svete Matere Terezije, male žene in velike vzornice sodelavcev Karitas.


Prejemniki zahval. Foto: Arhiv ŠK KP

Podelitev zahval in piriznanj

Višek praznovanja je bila podelitev zahval zaposlenim ter Dekanijskim in območnim Karitas, še posebej pa podelitev priznanj 11-im sodelavcem, ki so zaznamovali začetke delovanja v mreži Karitas in še danes vstrajajo pri svoji odločitvi, to služenju ljudem v stiski.

Priznanje so prejeli:
Dana Ivančič iz Bovca, ki se je še posebej izkazala v letih, ko sta ljudi prizadela potresa v Posočju in plaz v Logu pod Mangartom.
Marija Mlinar in Giulijana Spina sta na Goriškem takrat in še danes prevzemali veliko skrbi za sočloveka. Delavnice za starejše in Goriška dlan so zapisani z zlatimi črkami.
Hermina Radinja in Ivica Vidmar sta dve duši, ki na Vipavskem tri desetletja znata prisluhniti in pomagati družinam, otrokom, ostarelim. Prva v Centru karitas v Ajdovščini, druga pa na Gori.
Marjan Geržina iz Postojne in Julka Dekleva iz Pivke že dolgo ne štejeta prostovoljnih ur, niti let, ko je potrebno pomagati sta v prvi vrsti.
Božidara Česnik iz Ilirske Bistrice je simbol Karitas na Bistriškem, tako v Centru karitas, kot tudi v vsakdanjem življenju.
Lojze Rupnik iz Črnega vrha nad Idrijo je moder mož, ki že vsa leta zna prisluhniti in svetovati.
Klavdija Piciga in Kristina Prelc sta sta na Koprskem orali ledino in mnogo je ljudi, ki bi jim danes rekli hvala.


Prejemniki priznanj. Foto: Arhiv ŠK KP

Srečanje karitativnih pionirjev je bilo ganljivo. Vse je dopolnil recital, ki sta ga s pesmijo in lepo besedo pričarala Jože Bartolj, urednik za kuturo na Radiu Ognjišče, in Tjaša Fajdiga, študentka na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu.


Jože Bartolj. Foto: Arhiv ŠK KP

Pogled v zgodovino 1990 – 2020:

Škofijsko karitas Koper (ŠK KP) je ustanovil škof Metod Pirih v septembru 1990, istočasno z ustanovitvijo so se začele ustanavljati župnijske Karitas (ŽK). Od začetka do junija 2012 je bil predsednik ŠK škof Metod Pirih, od takrat dalje pa škof dr. Jurij Bizjak. Ravnatelji ŠK: Albert Štrancar, Matej Kobal, v.d. Slavko Rebec, Jožica Ličen.

Konec leta 1992 je bilo ustanovljenih 40 ŽK, v začetku leta 1994 so se ŽK povezale v 5 dekanijskih (DK) in 3 območne Karitas (OK). V teh letih je delovanje teklo v tri smeri: izobraževanje, postavljanje struktur in konkretna pomoč po enakih kriterijih. Takrat so se izoblikovale skupine, ki so pokrivale določene stiske, v tem času so se pojavila tudi imena nekaterih prostovoljcev, ki so bili pripravljeni svoje moči in svoja znanja darovati širše tudi v programih Škofijske karitas Koper.


Tjaša Fajdiga. Foto: Arhiv ŠK KP

Če razdelimo glavnino stisk in pomoči po prehojenih treh desetletjih, je slika v nekaj besedah taka:

Prvo desetletje (1990-1999) je zaznamovalo vzpostavljanje strukture, izobraževanje in delo z begunci, saj jih je bilo na področju Koprske škofije v Begunskih centrih preko 5.000 in prav toliko pri sorodnikih in znancih. Poleg materialne pomoči so v tem obdobju izstopale nepokrite stiske predvsem zasvojenih in Skupnost srečanje je, ob podpori očeta Franca, leta 1995 dobila prvi center na Kostanjevici. Začele so se priprave za ustanovitev Materinskega doma. V tem desetletju je bila velika preizkušnja potres na Bovškem.

Sprejet je bil Statut ŠK, Pravilnik o materialni pomoči. Začele so se akcije: Umetniki za karitas, Da bo korak v šolo vesel, Posvojitev na razdaljo, Streha nad glavo, Namenska pomoč, ki trajajo še danes.

V drugo desetletje (2000 – 2010) je Karitas vstopala v partnerstvo z državnimi in lokalnimi institucijami. Prepoznavati so se začeli obrazi novih stisk. V dekanijah so zaživeli Centri karitas, kjer usposobljena skupina prostovoljcev ob razdeljevanju pomoči spremljala ljudi v stiski, saj je v tem času 120 prostovoljcev zaključilo seminar za neprofesionalno svetovanje pri pokojnem psihologu Bogdanu Žoržu. Teklo je usposabljanje in vodenje usposabljanje skupine Šole za starše. Leta 2006 se je začel izvajati Ukrep hrane EU za najbolj ogrožene. Obnovljena je bila hiša v Solkanu in ustanovljen Materinski dom, obnovljen je bil Dom karitas v Soči za tabore in letovanja otrok in družin, Dom karitas v Bertokih za brezdomne in zasvojene in Dom karitas na Cesti. Nadaljevali so se začeti projekti in programi, v letu 2010 je karitas zaznamovala pomoč ljudem zaradi recesije.

Tretje desetletje (2011 – 2020) ni bilo brez presenečenj, vsaj pet let se je na Karitas obračalo veliko število ljudi, ki so zaradi propada podjetji ostali brez dela. Nadaljevali so se programi ozaveščanja, zagovorništva, zbiranja in razdeljevanja pomoči, predvsem pa poslušanja in podpore. Obstoječim programom je velik razvoj dosegel preventivni program za otroke Popoldan na cesti, ki deluje na desetih lokacijah. V tem času so se vselili prvi brezdomci v Hišo Malorca v Ajdovščini. Zavod karitas Samarijan se je po samostojni poti ob podpori ŠK širil na več lokaciji. Program PNC se je iz Ceste preselil v Ajdovščino, v razvoju je Center Bogdana Žorža in Mlada karitas. Umetniki za karitas so praznovali 25-letnico in ponesli glas lepote in dobrote na vseh pet celin.


Jožica Ličen, škof Jurij Bizjak, generalni vikar Slavko Rebec. Foto: Arhiv ŠK KP

Dva podatka, ki o karitativni dejavnosti v koprski škofiji povesta veliko:

1. S Karitas je pokrita celotna škofija s 1.200 stalnimi in 1.300 občasnimi prostovoljci, ki letno opravijo več 100.000 ur prostovoljnega dela. Za izvajanje specifičnih programov je 10 zaposlenih strokovnih delavcev.

2. V letih 1990 – 2020 je bilo z darovanjem časa in spremljanjem ljudi v težavah v ŠK Kp razdeljene več kot 7 milijonov kg hrane (7.410 ton). V povprečju je letno prejemalo pomoč 10.000 oseb.