Sveto mašo je ob navzočnosti domačega župnika Bernarda Geršaka, prvega duhovnega vodje Kolpingovega združenja Slovenije Marjana Plohla, duhovnega vodje Jožeta Povha in generalnega präsesa msgr. Christopha Huberja daroval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je po razloženi Božji besedi namenil besedo še članom Kolpingovih družin:

Iz nadškofovega nagovora

»Vsaka okrogla obletnica je priložnost, da se ozremo nazaj, da se Bogu zahvalimo za vse dobro, kar se je dogajalo in zgodilo. Je pa tudi priložnost, da prehojeno pot ovrednotimo in vidimo, kaj je uspelo in zakaj. Kaj je povzročilo težave in krize in zakaj? Kaj smo se iz tega ovrednotenja naučili za našo pot jutrišnjega dne? 

Gotovo skrb zbuja življenje po naših Kolpingovih družinah. Ene družine bolj životarijo kot živijo. Druge sicer živijo, a imajo pretežno starejše člane. Čuti se veliko pomanjkanje mladih, kar zbuja zaskrbljenost. Postavlja se vprašanje, zakaj mladi tu ne vidijo svojega mesta, pa čeprav je program, ki ga Kolping ponuja, blizu mladim. Tu mislim na dobrodelnost in izobraževalne programe, pa tudi na mednarodno sodelovanje, kar je vedno izziv za mlade. 

Verjetno je tu vprašanje ljudi, ki bi mlade spremljali in jim pomagali v duhovni in človeški zrelosti. Mislim, da bi morali več narediti za formacijo voditeljev Kolpingovih družin, pa tudi za voditelje mladih, ki potrebujejo okolje, kjer se čutijo sprejete. To je splošni problem v Sloveniji, a nekdo mora začeti, če želimo, da se kaj premakne.

Brez te odločitve za formacijo voditeljev bomo še naprej priča današnjemu stanju. Žal so se okolje, miselnost in življenje tako spremenili, da smo ostali samo nemi opazovalci brez moči, da stvari obrnemo v pozitivno smer.

Ni pa vse tako črnogledo, kot se zdi. Potrebna sta vera in zaupanje v Boga, ki nas tudi danes po Svetem Duhu vodi; a da ga lahko slišimo, je treba ustvariti ozračje molitve in razločevanja. To pa ni samo stvar voditeljev, ampak vseh članov. Vsi moramo v ponižnosti in odprtosti prositi, dan za dnem, da ne bi gradili na sebi, ampak skupaj, kot družina: kot Kolpingova družina; da bi iskali nove rešitve, ki bodo odgovor na čas in miselnost, v kateri se nahajamo. 

Naj vas v tem prizadevanju spremlja in navdihuje priprošnja vašega ustanovitelja bl. Adolfa Kolpinga!«

Navzoči so prejeli Blažev blagoslov. FOTO: Avgust Heričko

Nagovor Christopha Huberja

Po sveti maši smo srečanje nadaljevali v župnijskih prostorih, kjer je sledil občni zbor. Gospod Avgust Heričko, predsednik Kolpingovega združenja Slovenije, je zbrane lepo nagovoril. Generalni präses msgr. Christoph Huber je v nagovoru povedal:

»Vsi ne marajo priznati, koliko so v resnici stari. Vaš današnji 30. rojstni dan se na prvi pogled sliši zelo mlad, toda dejstvo, da je duh blaženega Adolfa Kolpinga na tem prostoru že deloval, nakazuje, da bi bilo prelahko samo gledati na številke in potem delati prenagljene sklepe.

Seveda vsi vemo, zakaj je prišlo do prekinitve Kolpingove dejavnosti. Toliko lepše je, da to ni pripeljalo do prenehanja Kolpinga v Sloveniji, ampak da lahko to obletnico »ponovnega rojstva« praznujemo danes. 

Tudi danes smo po premoru na nekakšni ponovni prebuditvi; pandemija je marsikaj ustavila in zato je ponoven zagon nujen na mnogih področjih, ne samo pri vašem delovanju.

Da, in kdo bi si mislil, da bomo to obletnico praznovali, medtem ko je v Evropi vojna, z njo se soočajo naši sestre in bratje v Ukrajini in navsezadnje vsi mi.

Mislim pa, da se nam sedanji čas kaže v duhu besed Adolfa Kolpinga: »Potrebe časa te bodo naučile, kaj storiti, kaj storiti danes!« 

Vsekakor je treba praznovati rojstni dan Kolpinga Slovenija in dolgo življenje mu želim!

Kajti kaj potrebujemo danes? Ne ljudi, ki se umikajo in prepuščajo usodo države in družbe drugim, velikim in malim, ampak ljudi, ki se lotijo dela, imajo ideje, izvajajo projekte in tvorijo skupnost, konkretno na kraju samem, v Kolpingovi družini, v državi in v mednarodnih povezavah!

V dobrih in slabih časih skupnosti pozivamo, da jih oltar povezuje. To potrebujemo ljudje tudi danes, tako je mislil naš duhovni oče Adolf Kolping, ko je ustanovil rokodelsko društvo. Da obstaja skupnost, ki drži skupaj, ki je povezana, se vzpodbuja in se loteva konkretnih težav, ki se pojavljajo.

To dela Kolping Slovenija, za to ste bili ponovno »rojeni« pred 30 leti in ta naloga se nikoli ne konča, nadaljevala se bo tudi po vaši 100. obletnici.

Vem, da ni tako lahko »potegniti ljudi izza štedilnika«, ampak prosim, naj vas to ne vznemiri. »Kdor noče, je že« ali, kot pravi Sveto pismo, »otresite si prah z nog«, ko se vam to zgodi. Še naprej iščite tiste, ki si žele več kot le udoben dom, ki menijo, da se nekaj da in mora storiti ter ki so pripravljeni stopiti skupaj in sodelovati v solidarnosti.

Ko sem bil v Vzhodnem Timorju, je bilo treba vse, kar sem rekel, prevesti v lokalni jezik, tetum. Nenavadno, ko sem v nemščini rekel, da nas je v Kolpingu sveta 400.000 članov, so takoj vzklikali, ne da bi prevajalec sploh imel priložnost spregovoriti. Vzajemna pozornost, to, da smo svetovna družina, ljudje po vsem svetu razumejo in iskreno vas prosim, da še naprej podpirate to idejo, saj le ta zagotovo popelje naš svet naprej.

Smo skupnost več kot 400.000 sester in bratov, svetovna družina, hvala za to, čestitke in prošnja, ostanimo zvesti Kolpingu!«

Navzoči so prejeli tudi Blažev blagoslov. Srečanje smo zaključili z večerjo ob prijetnem klepetu.