O prazniku pišejo že besedila 16. stoletja, kar v 39 delih ga najdemo, in sicer že leta 1550 v Trubarjevih Katekizmu in Abecedniku.

Zanimivo je, da je do odprave tlačanstva poimenovanje praznik veljalo tudi za 'kmeta, ki ni glede vseh stvari svoboden' ali celo za 'podložnika, ki se ukvarja s predelavo rude'. Po Slovarju stare knjižne prekmurščine je bilo praznik tudi drugo poimenovanje za prešuštnika. V Etimološkem slovarju Marka Snoja je praznik izpostavljen kot 'dela prost dan', a hkrati je opozorjeno tudi na pomene v drugih slovanskih jezikih: v črnogorščini je npr. praznik 'siromak, lenuh, nečistnik', v gornji lužiščini pa je proz(d)nik 'brezdelnež, lenuh, puhloglavec'.

V sodobnem slovenskem jeziku ostaja živ predvsem primarni pomen in navadno ob praznikih praznujemo, torej proslavljamo kak pomemben dogodek ali spomin nanj in navadno ne delamo, ampak počivamo. Tudi glagol praznovati zasle...