Praznik sv. Jožefa v novomeški škofiji [FOTO]
Praznik sv. Jožefa v novomeški škofiji [FOTO]
Letos ga je prejel dr. Anton Perpar iz župnije Dobrnič za več kot 40 let službe organista v župnijski cerkvi »z globoko vero in predanostjo Bogu in Cerkvi«.
V pridigi je nuncij – na začetku in na koncu povedani v italijanščini, v slovenščini jo je sicer prebral msgr. Igor Luzar – najprej spomnil, da smo »pred tremi meseci zaključili leto sv. Jožefa, ki ga je želel papež Frančišek. Upam, da je pripomoglo k svetosti in poti popolnosti v vaši škofiji, ki je posvečena temu velikemu svetniku.«
V nadaljevanju je spregovoril na temelju prebranega evangelija in beril: kako živi Jožef svojo poklicanost Marijinega in Jezusovega varuha, varuha Cerkve. In odgovoril: »V nenehni poslušnosti Bogu, v odprtosti Njegovim znamenjem, v razpoložljivosti Božjemu in ne svojemu načrtu … Jožef je 'varuh', ker zna poslušati Boga, se pusti voditi Božji volji in je prav zato še bolj pozoren do tistih, ki so mu zaupani. Dogodke zna brati z realizmom, pozoren je na dogajanje okrog sebe, zna izbirati najbolj modre odločitve.«
»Varovati drugega« pa presega poklicanost nas kristjanov, saj gre preprosto za človeško poklicanost, ki zadeva vse ljudi. Gre za varstvo celotnega stvarstva, lepote stvarstva. »Pomeni skrbeti drug za drugega v družini: pomeni vzajemno skrb zakoncev drug za drugega, skrb staršev za otroke, kasneje pa skrb otrok za starše. Pomeni tudi živeti iskrena prijateljstva, ki varujejo medsebojno zaupanje, spoštovanje in dobro drugega. Vse je izročeno v varstvo človeku in ta odgovornost je odgovornost vseh nas. Bodite varuhi Božjih darov!«
Ob tem pa je nuncij opozoril, da kadar človek ne sprejme te odgovornosti, kadar ne skrbimo za stvarstvo in za brate, se začne širiti uničevanje in srce okameni. Žal se v vsakem zgodovinskem obdobju najdejo »Herodi«, ki napletajo zanke smrti, ki uničujejo in pačijo obličje moža in obličje žene. Mir in veselje sta sad Svetega Duha.
»Ne dopustimo, da pota našega sveta in naših družin spremljajo znamenja nezrelega egocentrizma, uničevanja in smrti. Če želimo varovati druge, moramo skrbeti tudi sami zase! Pomislimo, da sovraštvo, zavist, napuh umažejo življenje! Zato 'varovati' pomeni bedeti nad svojimi čustvi, nad svojim srcem, ker iz njega prihajajo dobre in slabe misli: tiste, ki gradijo in tiste, ki uničujejo! Ne smemo se bati dobrote, ne smemo se bati niti nežnosti.«
Ob koncu nagovora pa je nuncij Speich še posebej poudaril: »Sv. Jožef je v evangelijih predstavljen kot močan, pogumen mož, kot delavec, a je mož poln miline, ki ni lastnost šibkih, ampak je, nasprotno, znamenje močnega duha in zmožnosti živeti pozornost, sočutje in odprtost do drugega, ljubezen. Ne smemo se bati dobrote in miline!« Sklenil pa je z besedami: »Z ljubeznijo varujmo to, kar nam je Bog podaril! Kličem priprošnjo Device Marije in sv. Jožefa na Novo mesto, na Slovenijo in na ves svet.«
Še nekaj utrinkov s praznovanja v fotogaleriji Jožeta Potrpina.