Praznik Srca Jezusovega
Praznik Srca Jezusovega
Foto: Tatjana Splichal
Srce je simbol za Jezusovo ljubezen do nas, do vsega človeštva, zato osem dni po prazniku svetega Rešnjega telesa in krvi oziroma na tretji petek po binkoštih častimo Jezusovo srce.
Praznik Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani
Praznik Srca Jezusovega bodo v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani obhajali v petek, 19. junija 2020.
Ob 16.00 bo molitvena ura, ob 16.30 pete litanije, nato bosta sveto mašo ob 17.00 v zahvalo ob petdesetletnici mašniškega posvečenja darovala letošnja zlatomašnika Misijonske družbe gospoda Anton Lavrič in Stanko Domajnko.
Češčenje Jezusovega Srca
Češčenje Jezusovega Srca so najprej poskušali razširiti srednjeveški mistiki, med njimi še posebej sveti Bernard, sveti Bonaventura in sveti Bernardin. Napisali so številne pesmi in litanije v čast Srcu Jezusovemu, nastajale pa so tudi prve upodobitve. Nato pa se je v 14. stoletju čaščenje nekoliko zmanjšalo, obudili pa so ga v 17. stoletju in od takrat se je obdržalo do današnjih dni.
Praznovanje izhaja iz dogodkov, ki so se zgodili proti koncu 17. stoletja. Okrog leta 1675 se je redovnici, sveti Marjeti Mariji Alakok (Marguerite Marie Alacoque) iz mesta Paray-le-Monial, večkrat prikazal Jezus, ki jo je nagovarjal, naj spodbudi uvajanje novega praznika, posvečenega njegovemu srcu. Pokazal ji je to njegovo srce, goreče zaradi njegove velike ljubezni do vseh ljudi na svetu. Zato se zdaj spominjamo na Jezusovo ljubezen in na vse, kar je storil za nas, posebno s svojo daritvijo na križu. S praznovanjem prodiramo v jedro Kristusove skrivnosti, njegovo srce, iz katerega po verovanju in nauku Cerkve prihajajo vsa velika dela za naše odrešenje.
Za liturgično čaščenje Srca Jezusovega se je najprej zavzemal francoski rimskokatoliški svetnik, sveti Janez Eudes, ki si je prizadeval tudi za čaščenje Brezmadežnega Marijinega Srca. Papež Pij X. ga je imenoval za začetnika liturgičnega češčenja Srca Jezusovega.
Kljub temu pa začetki praznovanja Jezusovega srca niso bili lahki. Kar skorajda sto let je moralo miniti, preden je bilo dovoljenje čaščenje Srca Jezusovega in praznovanje ustreznega praznika tistim, ki to posebej želijo. Uradno je praznik sprejel papež Klemen XIII., vendar treba je bilo še uzavestiti katolike in glas o praznovanju ponesti v vse katoliške dežele.
Čaščenje Srca Jezusovega se je pozneje razširilo po vsem svetu, k temu pa so največ pripomogli predvsem pripadniki Družbe Jezusove – jezuiti. Tako je praznovanje zelo hitro doseglo vse kotičke katoliške Cerkve, zato se je papež Pij IX. Leta 1856 odločil, da se čaščenje Srca Jezusovega uradno praznuje v celotni Rimskokatoliški Cerkvi.
Prvi vir, povezan s češčenjem Jezusovega Srca, se omenja v Novi zavezi in govori o apostolu Janezu, ki se je naslonil na Jezusove prsi (prim. Jn 13,15; 21,20).
V Sloveniji in po svetu je Srcu Jezusovemu posvečenih veliko cerkva, ki danes še posebej slovesno praznujejo. Pri nas je danes slovesno v ljubljanski cerkvi Srca Jezusovega na Taboru, v Drežnici, Veliki Polani, Vrtojbi, Brežicah, na Rakeku, kjer je bil arhitekt cerkve Jože Plečnik, prav on je oblikoval tudi cerkev Srca Jezusovega v Pragi. Sicer pa je zelo znana tudi Bazilika Sacré-Coeur v Parizu.
Papež Pavel VI. je leta 1965 napisal okrožnico Nedoumljivo bogastvo Kristusovo in z njo znova poudaril pomen češčenja Srca Jezusovega. Tudi na drugem vatikanskem cerkvenim zborom (1963–1965) je bila posebej izražena povezanost, ki jo ima to češčenje z evharistijo in njenim daritvenim značajem.
Zapojte ob prazniku Srca Jezusovega z Magnificatom.
