Odločilni dogodek v procesu osamosvajanja Slovenije. Praznik prve kategorije, čeprav ni dela prost dan. To ne zmanjša pomena dogodka in prazničnega spomina nanj. Gre za enega od temeljnih stebrov državne samostojnosti, ki zagotavljanja možnost, da Slovenijo, svojo domovino uredimo po svoje in nihče drug.

Gre za enega od temeljnih stebrov državne samostojnosti, ki zagotavljanja možnost, da Slovenijo, svojo domovino uredimo po svoje in nihče drug.

Po 'svoje' pomeni voljo naroda, prebivalcev vseh pokrajin in na svobodnih volitvah izbranih voditeljev države. Vključeni so priseljenci z državljanstvom Republike Slovenije. Ne izključuje tudi slovenskih državljanov v zamejstvu na vse štiri konce zemljepisnih koordinat. Slovenci onkraj državne meje živijo na Madžarskem, v Italiji, v Avstriji in na Hrvaškem. Večina so avtohtoni, živijo na svojem teritoriju in so slovenska manjšina. Imajo manjšinske pravice, ki jih zagotavlja mednarodno pravo. Slovenska država se je zelo zavzela tudi za konkretne meddržavne sporazume in njih dosledno izvajanje.

Praznični dan je enako, če ne še bolj pomemben tudi za Slovence po svetu, v Evropi in na vseh kontinentih, kamor so se razselili in si tam ustvarili dom. Tujina je najprej tuja, ki postaja bolj in bolj domača. Od prvih let naprej, potem pa, kolikor bolj se oddaljuje čas naselitve, kolikor bolj rastejo zdrava in človeško zrela razmerja vzajemnosti in sprejetosti, se to poglablja.

Kako ohraniti in gojiti svoje na tujem

Živo ostaja vprašanje, kako svoje ohraniti in gojiti. Z okoljem je treba deliti in sprejemati po načelu: Kulture se bogatijo, interesi se tepejo. Potrebna je ozaveščenost o osebnem dostojanstvu. Veliko je odvisno od človeka in njegovih namenov, kaj želi na tujem pridobiti. Nove generacije Slovencev, rojenih v tem okolju, s tem nimajo problemov, ker od vrtca naprej živijo sredi družbe. Oni so tu doma in so s svojo drugačnostjo integralni del te družbe. Sprejeti morajo in uskladiti v sebi dvokulturnost. Zahtevna naloga, vendar potrebna za samospoznanje in rast v zrelo osebnost.

Gre za kulturo in jezik, gre za utrip slovenske duše in načina življenja, ki je našlo prostor in razumevanje med vrstniki. V tem je ambasadorska vloga slovenskega življenja, misli in ustvarjalnosti, ki začenja bogatiti svet, v katerem živi.

Rod ostaja vez s svojim poreklom in z njim vprašanje: Kdo sem? Gre za kulturo in jezik, gre za utrip slovenske duše in načina življenja, ki je našlo prostor in razumevanje med vrstniki. V tem je ambasadorska vloga slovenskega življenja, misli in ustvarjalnosti, ki začenja bogatiti svet, v katerem živi. Tega poslanstva Slovencev po svetu marsikdo v domovini ne pozna. Slovenska javnost premalo ve o Sloveniji na tujem. Medsebojna komunikacija med tremi deli slovenske identitete je v povojih. Vendar se nekaj dogaja, kar daje upanje. Raste zavest medsebojne odgovornosti.

Kakšne so naloge? Kar ni dobro, je treba izboljšati. En človek ne more veliko. Ko se združijo ljudje dobrih namenov, pa nastane prostor za boljše. To ja načrtno delo. Potrpežljivost in vztrajnost rodi sadove. O sebi odloča vsak sam. Moč pa je v slogi dobrih in odgovornih ljudi.

Članek je bil objavljen v reviji Naša luč (10/2024).