Razlaga in pomen praznika:
Marijino vnebovzetje (veliki šmaren, velika maša) je za katoličane poleg božiča (25. decembra), praznika sv. Rešnjega telesa in krvi (ta je vsako leto določen glede na veliko noč) ter vseh svetnikov (1. novembra), slovesni in zapovedani cerkveni praznik, ki ga obhajamo 15. avgusta. Zapovedan praznik pomeni, da smo se katoličani poleg nedelj tudi na te dneve dolžni udeležiti svete maše, ker se tedaj spominjamo bistvenih skrivnosti naše vere.

Od prvih krščanskih časov dalje kristjani verujemo, da je bila božja Mati Marija zaradi posebnega poslanstva obvarovana izvirnega greha in je bila izjemoma s telesom in z dušo vzeta v nebesa, česar bomo verni deležni šele ob koncu časov. V soglasju z Marijinim poslanstvom je tudi njena smrt, pri čemer je poleg njene duše k Bogu prešlo tudi njeno telo. Zavest o Marijinem posebnem odhodu s tega sveta je zaradi njene razpoložljivosti za sodelovanje z božjo milostjo že od začetkov Cerkve veljala za skrivnostno in nenavadno. Marija je sprejela božje povabilo, naj postane božja Mati in Bog se je v osebi Jezusa Kristusa v njej učlovečil na skrivnosten način. Pod križem je po Jezusovih besedah postala tudi mati vseh verujočih.

Imena, ki so jih v zgodovini Cerkve pridevali 15. avgustu, so bila različna: »vnebovzetje« (assupmtio) je bilo od začetka redko, Grki so raje govorili o »zaspanju« (dormitio) ali »preselitvi« oziroma »odhodu« Matere božje (migratio). Praznik so najprej obhajali na Vzhodu, pozneje pa tudi na Zahodu. Papež Pij XII. je versko resnico o Marijinem vnebovzetju razglasil leta 1950. Razglasitev verske resnice ljudskemu prepričanju vsebinsko ni dodala nič novega, razen tega, da jo je izrazila v bolj jasni, določni in trdni obliki.

Škofje ordinariji bodo na praznik Marijinega vnebovzetja v škofijskih božjepotnih središčih darovali slovesne maše:

koprski škof msgr. Metod Pirih v romarski cerkvi Matere božje, Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi,

ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran na trgu pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah,

mariborski škof msgr. Franc Kramberger pa v župnijski in romarski cerkvi sv. Marije na Ptujski Gori.

Pri mašah, te bodo ob 10. uri, bodo verniki obnovili izročitev slovenskega naroda božji Materi Mariji.