O Mariji kot kraljici – materi prihodnjega Kralja piše že Sveto pismo, zato so jo kot vladarico dojemali že skozi vso zgodovino, pišejo na strani Marija.si. Praznik Marije, Kraljice miru zasledimo v Španiji že v 11. stoletju v spomin na pomiritev bojev med Mavri in kristjani, v Franciji pa je bil za časa tridesetletne vojne v 17. stoletju praznik Kraljice miru nastavljen na 9. julij. Pobožnost do Marije, Kraljice miru, se je na novo poživila za časa prve svetovne vojne. 

Tudi po drugi svetovni vojni je papež Pij XII. Mariji zaupal krhki svetovni mir, ki je bil po drugi svetovni vojni dosežen le z velikimi mukami in dokaj nepopolno. Z okrožnico Ad coeli Reginam (H kraljici nebes) z dne 11. oktobra 1954 je uvedel novo liturgično slovesnost, ki naj se praznuje zadnjega dne v maju: praznik Marije Kraljice. Na ta dan naj bi vsako leto obnovili posvečenje človeškega rodu preblaženi Devici. 

Po preureditvi liturgičnega koledarja po koncilskih smernicah je bil god Marije Kraljice z 31. maja prenesen na 22. avgust, torej na osmi dan po Marijinem vnebovzetju. Ta čas je poln marijanske pobožnosti, ko verniki po vsem svetu častijo Marijo, ki je bila zaradi svoje brezmadežnosti in zvestobe vzeta v nebesa. Praznik Kraljice miru tako zaokroža ta čas z mislijo na Marijino kraljevsko dostojanstvo in njeno neprestano skrb za človeštvo.

Marijina podoba Kraljice miru

Marijina podoba Kraljice miru je simbol nežnosti, sočutja in materinske skrbi. V tej vlogi je prikazana z mirovno vejico ali golobico, ki simbolizira mir, pogosto pa je upodobljena tudi s krono, kar poudarja njeno kraljevsko dostojanstvo. Marija ni le kraljica v nebesih, temveč tudi kraljica, ki se sklanja k ljudem in jim prinaša tolažbo in upanje v času preizkušenj.

Romarska cerkev na Kureščku

V Sloveniji je Mariji, Kraljici miru, posvečena romarska cerkvica na prijaznem hribu Kurešček nad Želimljem pri Ljubljani. Slika na cerkvenem stropu je predstavljala, kako se dva sprta plemenitaša spet spravita med seboj. V znamenje sprave sta sezidala to cerkev. V njej je bil sedež bratovščine v čast Mariji, Kraljici miru, ki je po letu 1750 zelo zacvetela in se razširila skoraj po vsej Sloveniji. Na angelsko nedeljo 1940 je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman vodil romanje h Kraljici miru. Romali so tudi v že vojnem letu 1941. Med drugo svetovno vojno in po njej je bila cerkev zelo poškodovana, tako da so milostno Marijino podobo umaknili v župnijsko cerkev v Želimljem. Cerkev je zdaj obnovljena in v njej se znova zbirajo Marijini častilci.
Marijo, Kraljico miru so častili tudi v Ljubljani v uršulinski cerkvi, kjer je v zadnjem stranskem oltarju na levi strani stara podoba Kraljice miru. Podoba je že v 18. stoletju veljala za milostno, uršulinski samostan pa naj bi hranil zapisnik o uslišanjih pred to podobo.

Cerkev na Kureščku, kamor zelo radi romajo Marijini častilci. FOTO: Ivo Žajdela

Ponovno smo v času, ko mir ni samoumeven

Tudi danes z dvema vojnama, ki divjata v naši bližini, v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, mir ni samoumeven. Mir potrebujemo tudi v naših družinah, odnosih in v naši notranjosti. Zato ni čudno, da se tudi danes številni priporočajo Mariji, Kraljici miru. 

Na praznik Marije, Kraljice miru, v četrtek, 22. avgusta, bo sveta maša na Kureščku ob 18. uri.

Praznovanje se bo nadaljevalo v nedeljo, 25. avgusta, ko bo na Kureščku potekalo celodnevno češčenje. Pričelo se bo z mašo ob 9. uri, skupna molitev za mir bo do 11. ure. Ob 15.30 sledijo pete litanije. Slovesno sveto mašo ob 16. uri bo vodil upokojeni nadškof Stanislav Hočevar.