Sam praznik pokore je Cerkev uvedla po letu 1091, obred posipanja s pepelom pa se je ohranil še iz časa Izraelcev v stari zavezi.

Pepelnična sreda se imenuje po obredu pepeljenja, ko duhovnik verniku na glavo v obliki križa simbolično posuje blagoslovljen prah. Duhovnik pri tem izgovarja besede: »Spreobrni se in veruj evangeliju!« ali pa: »Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš.« S tem napoveduje konec zemeljskega življenja. Z obredom se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oz. poboljšanje življenja. 

Pepel je znamenje minljivosti, smrti in človekove krhkosti. Vsak od nas se po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je to znamenje pokore in prenovitve.

Sam po sebi je preprost liturgičen obred, ki pa je zelo globok zaradi svojega spokorniškega pomena: z njim Cerkev spominja človeka, vernika in grešnika na njegovo slabost spričo zla in še posebej na njegovo popolno odvisnost od Božjega neskončnega veličastva. (sv. papež Janez Pavel II.)

Strogi post in post

Na pepelnično sredo (in na veliki petek) kristjane od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta, veže strogi post, ko naj bi se v dnevu samo enkrat do sitega najedli ter vzdržali mesa in mesnih jedi.

Na pepelnično sredo duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci oblečejo bogoslužna oblačila vijolične barve, ki jih nosijo celoten postni čas. Prav tako se v času posta pri mašah ne poje aleluja.

Spokorni čas premišljevanja

Štiridesetdnevni post je spokorni čas, ki nas vabi k premišljevanju o pomenu Jezusovega trpljenja in darovanja ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. S postenjem se zgledujemo po Jezusu, ki se je tudi sam pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi.

V splošnem post najbolj povezujemo z odpovedovanjem hrani in pijači – ob postnih petkih naj bi se vzdržali mesa in vseh mesnih jedi, Slovenska karitas pa posebej vabi k odpovedi od alkohola, predvsem v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, nesreč in bolezni, ki so posledica alkohola.

Pravi namen odpovedi

Namen posta pa ni prvenstveno v odpovedi, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega in tudi v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Postni čas nas namreč vabi k odpovedi drugim dobrinam, ki jih kot miloščino damo ljudem v stiski.

Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in na sama sebi namen.

Obred pepeljenja se opravlja v vseh cerkvah. Papež Frančišek bo mašo na pepelnico (z blagoslovom pepela in obredom pepeljenja) ob 17. uri daroval v baziliki sv. Sabine v Rimu. Pred mašo bo procesija.