Poljski verniki god Črne Marije običajno obhajajo s sveto mašo in procesijo v čast Božji Materi Mariji. Mnogi se že zjutraj udeležijo posebnega bogoslužja v čast zavetnici Poljske, nato pa se udeležijo procesije do samostana Jasna Gora, kjer hranijo in častijo podobo Čenstohovske Matere Božje. Samostan je ob tej priložnosti navadno bogato okrašen s cvetjem, svečami in drugim okrasjem, romarji pa pred milostno podobo polagajo cvetje ali sveče.

Poleg verskih slovesnosti na Poljskem ob današnjem prazniku prirejajo tudi številne kulturne dogodke, ki vključujejo tradicionalne plese, povorke in druge predstave. Ljudje radi pripravljajo tudi tradicionalne jedi, kot so cmoki ali piroški, lovsko enolončnico z zeljem, imenovano bigos, in kutia, posladek iz žitaric, makovega semena, oreščkov in suhega sadja. Nekateri katoličani današnji praznik obhajajo tudi z molitvijo rožnega venca in s prebiranjem svetopisemskih odlomkov ali drugih verskih besedil.

Ikono Črne Marije hranijo v pavlinskem samostanu na Jasni Gori. FOTO: Vatican Media

Ena prvih okronanih Marijinih podob zunaj Rima

Čenstohovska Marija je ena prvih okronanih Marijinih podob zunaj Rima: to se je zgodilo 8. septembra 1717. Leta 2017 so na Poljskem slovesno obeležili 300. obletnico kronanja. Podobo Črne Marije v svetišču na Jasni Gori hranijo že več kot 600 let, češčenje te milostne podobe pa v državi velja za izraz narodne vere. Po mnenju številnih Poljakov spomin na kronanje milostne podobe pomembno prispeva k širjenju domoljubnih in verskih izročil v državi.

Legenda pravi, da je podobo Čenstohovske Marije naslikal apostol Luka na mizno ploščo iz hiše Svete družine.

Začetki češčenja čenstohovske Črne Marije niso povsem jasni, po izročilu naj bi ikono v 14. stoletju na Poljsko prinesel knez Vladislav. Legenda pravi, da je podobo Čenstohovske Marije naslikal apostol Luka na mizno ploščo iz hiše Svete družine. Nato naj bi bila v lasti sv. Helene, matere cesarja Konstantina Velikega, skozi generacije vzhodnokrščanskih menihov pa naj bi končno prišla do pavlinskega samostana na Jasni Gori. Pravi izvor ikone in datum njenega nastanka sta med znanstveniki še vedno vprašljiva. Marijino temno polt pripisujejo večstoletni izpostavljenosti dimu sveč in dotikom neštetih romarjev.

Mozaik Črne Marije na Jasni Gori. FOTO: Poeticbent/Wikipedia

Nedoumljivi čudeži

Poljaki, pa tudi katoličani širom po svetu, priprošnji Matere Božje z Jasne Gore pripisujejo dolg seznam čudežev: ozdravitve, spreobrnjenja, sprave, milost starševstva, celo vstajenja od mrtvih. Po navedbah spletnega portala Aleteia bratje pavlinci z Jasne Gore že od leta 1402 skrbno beležijo vse te izredne dogodke.

Mnogi izmed njih so potrjeni z medicinsko dokumentacijo ali pričevanji očividcev. Najosupljivejši čudež se je zgodil na začetku 16. stoletja, ko je pod podobo Čenstohovske Matere Božje prišlo do vstajenja matere in njenih dveh otrok, na kar spominja slika, ki visi v medprostoru med baziliko in kapelico, kjer hranijo milostno podobo. Obsežni jasnogorski arhivi vsebujejo kar trideset pričevanj o vstajenju od mrtvih, ki so se pred stoletji zgodila po priprošnji Črne Marije iz Čenstohove.

Milostna podoba Naše Gospe iz Čenstohove. FOTO: Vatican Media