Prvotno je bil v lasti Spanheimov, že leta 1196 pa v lasti šentpavelskega samostana v Labotski dolini na Koroškem. Tega leta se v listinah tudi prvič omenja, in to v buli, ki jo je 17. junija 1196 izdal papež Celestin III. za šentpavelskega opata Ulrika in njegove sobrate. 

Gre za doslej najstarejši znani pisni dokument, ni pa izključeno, da bodo raziskovalci odkrili še kaj starejšega.

Naj dobri Bog vas obilno blagoslavlja vaša prizadevanja in naj praznovanje nedelje vašega farnega zavetnika sv. Lenarta utrdi zavest pridanosti temu občestvu in spodbudi čut še za večje sodelovanje. (Alojzij Cvikl) 

Vsi dogodki in prireditve v počastitev častitljive obletnice in tradicionalnega Lenartovega so zaradi slabšanja epidemičnih razmer odpadli, razen osrednjega občinskega praznika v petek, 5. novembra, v domu kulture, ter tridnevne duhovne obnove (vodil jo je voditelj nadškofijskega odbora za mlade in škofov tajnik Jure Sojč) in žegnanja na zahvalno nedeljo, 7. novembra, v župnijski cerkvi sv. Lenarta. 

Sveto mašo je daroval Alojzij Cvikl. FOTO: Jože Potrpin.

Slovesno mašo ob somaševanju župnika Marjana Pučka in tajnika Jureta in blagoslovitev obnovitvenih in vzdrževalnih del ter smreke v trgu (posajena skupaj z tukajšnjo občino ob obletnici prve pisne omembe Lenarta) je opravil nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. 

V zadnjih dveh letih je bilo okrog cerkve urejeno tlakovanje in odvodnavanje, obnovljena ali posodobljena elektrifikacija zvonjenja, vsa okna na župnišču in kurilnica. Slavja sta se udeležila tudi župan Janez Kramberger s sodelavci in poslanec Franc Breznik. 

Več fotografij si oglejte v fotogaleriji Jožeta Potrpina: 

1/14