Bogastvo okusov nam za praznik ni dovolj, ključen je tudi videz. Kar je pri nas orehova potica, je drugod božična štruca z veliko kandiranega sadja, krepkih začimb in masla, Angleži pa si dajo veliko opraviti z božičnim pudingom. Na mizi, tudi pri nas, velikokrat v kraljuje mesna štruca, mogočna zapečena svinjska krača, težka vsaj 3 kg, ali v rulado zvita zapečena potrebušina. Potrudimo se s skrivanjem nadeva v testo za žepke. Skrivanje kovančkov ali celega mandlja v božičnem riževem narastku, ki najditelju prinese srečo, pa je očitno praznična zabava številnih narodov.

Da je lepo pogrnjena in bogato obložena miza sila pomembna za ta čas, je najbolj očitno ravno v dneh pred prazniki. Prodajalci se na božič dobro pripravijo in kupcem ponudijo raznovrstno ponudbo. Od nekdaj je bilo tako. V času naših starih staršev so praznike pričakovali in se nanje pripravljali ves advent. Gospodinje so živila za ta čas skrbno hranile za zaklenjenimi vrati, številne jedi pa pripravljale že tedne pred praznikom. Marsikdo se spomni, kako naj bi bilo »na mizi toliko jedil, da še kozarca ni kam postaviti«.

Med izobiljem in varčnostjo

V današnjem izobilju in ob prevelikih mizah si tradicijo raje prilagodimo, kot ji slepo sledimo v vsem. Predvsem bodimo razumni glede količine hrane. Bogata trgovska ponudba nas namreč podzavestno sili v pretirano nakupovanje dobrin in kaj hitro se zgodi, da imamo v shrambi naenkrat vsega preveč. Suha živila in tista z dolgim rokom trajanja zato hitro shranimo na ustrezno mesto v shrambi, da počakajo na popraznični čas. Kar je hitro pokvarljivega, pa … Premislimo, koliko živil bomo zares potrebovali, sestavimo si okvirni, vsaj nekajdnevni jedilnik in preostanek živil zamrznimo. Če ne gre drugače, skuhajmo nekaj več prazničnih jedi in jih ponudimo sosedom, sorodnikom, staršem.


Ni treba veliko, da postane preprost jedilnik prazničen. FOTO: Shutterstock


Počistimo, pospravimo mizo in jo okrasimo

Božič prinaša upanje in svetlobo v naše domove, zato si jih osvetlimo. Vedno več luči skozi adventni čas, ki se razbohoti na božični večer, zato prinesimo tudi na mizo. Okrasimo jo z drobnimi lučkami ali svečami, ki v hipu središče prazničnega doma naredijo svečano, čeprav na njej ni pečenke. Mizo za spremembo pogrnimo s (čipkastim) prtom in pripravimo ves pribor za vsakega družinskega člana, tudi vilice za najmlajšega, otrokom pa postrezimo sok v visokih kozarcih – v hipu zrastejo in se znajo olikano vesti.

Praznično je drugače

Ni treba veliko, da postane preprost jedilnik prazničen. Pogosto zadošča zgolj jed, ki si jo želimo že dolgo. Mame, ki se trudimo zadostiti merilom zdrave prehrane, lahko v teh prazničnih dneh zamižimo na eno oko in skuhamo jed, ki ni ravno po vseh predpisih. Jedilnik božičnega večera v moji družini že leta določajo otroci. Včasih večerjamo dunajske zrezke, imeli smo že tortilje in hamburger, velikokrat pokukamo v kulinariko zunaj meja. Mojim otrokom se zdi praznično že, če na mizi ni zelenjavne juhe ali solate in mama dovoli pojesti piškot več. Praznično je drugače.
_ _ _

*Celoten prispevek najdete v božični Naši družini (51-52/2020).*

*Naša družina na facebooku TUKAJ.*

*Več prispevkov avtorice TUKAJ.*