Po ocenah Statističnega urada je bilo v Sloveniji leta 2018 852.200 stanovanj (danes nekaj tisoč več). Od tega jih je bilo 680.000 naseljenih, 152.000 praznih, 20.000 od njih pa je bilo počitniških stanovanj, ki so bila v uporabi le del leta. Ob tem naj bi v Sloveniji v tem trenutku primanjkovalo kar okoli 30.000 stanovanj, ta številka pa se zaradi premajhnega investiranja v zadnjih letih ni zmanjševala ampak zaradi ugodne situacije na trgu dela celo povečevala.

Kar 93 odstotkov vseh stanovanj so si lastile fizične osebe. Med njimi je bilo največ stanovanj 48 %, v lasti zaposlenih, kar 43 % pa v lasti upokojencev. Številna stanovanja so ostala prazna, ker so se njihovi lastniki preselili v dom za ostarele oziroma umrli, z njihovim oddajanjem v najem pa se ni želel oddajati nihče.

Javna najemna služba želi aktivirati prazna stanovanja

Zato se je pojavila ideja, da bi del teh stanovanj lahko oddali na trgu v okviru Javne najemne službe. S tem bi tako najemodajalec kot najemnik pridobila večjo pravno varnost, saj bi se z najemom ukvarjal specializiran sklad. Lastniki pa bi za oddajanje stanovanja prejemali plačilo, ki bi bilo neodvisno od tega, ali v stanovanju kdo živi ali ne. Ob tem bi sklad skrbel tudi za osnovno vzdrževanje.

Zanimanje je skromno

Toda kot kažejo prvi rezultati, projekt med ciljnimi skupinami ni požel navdušenja. Še v začetku leta so sicer zagotavljali, da zanimanje je. Toda na razpis se je do sedaj odzvalo zgolj 29 ponudnikov, med njimi je bilo 27 fizičnih oseb, dve stanovanji pa je želela oddati ena od občin.

Od tega je bilo (na dan 4. 8. 2022) pet ponudnikov v fazi oddajanja ponudbe, 2 ponudbi sta bili popolni, 6 je bilo sprejetih. Od tega so trije ponudniki že podpisali najemno pogodbo, še trije pa so bili v fazi podpisovanja.

S preostalimi lastniki Skladu ni uspel skleniti pogodbe. Tri pogodbe so bile zavržene zaradi pomanjkljive dokumentacije, pri preostalih pa se sklad s ponudniki ni uspel dogovoriti zaradi višine najemnine. Le ta je namreč lahko znašala zgolj 1,3 kratnik neprofitne najemnine za posamezno stanovanje (kot to določa 1. odstavek 148. b člena SZ-1).

Za omenjena stanovanja, ta so velika od 36 do 80 kvadratnih metrov, bodo lastniki po zapisu sklada mesečno prejeli od 148,24 pa do 344,32 evrov. Za stanovanjsko hišo v velikosti 130 kvadratnih metrov pa naj bi lastniki mesečno prejeli plačilo v višini 396 evrov. Od tega bodo kasneje morali plačati tudi davek, ki znaša 15 odstotkov. S prihodnjim letom pa naj bi se davčna stopnja povišala na 25 odstotkov.

Na Skladu si želijo več ponudb

Na Stanovanjskem skladu ne skrivajo, da cilji, ki si jih je zastavil Sklad v Javnem razpisu zbiranja ponudb najemodajalcev za najem stanovanj za potrebe javnega najema stanovanj, niso bili izpolnjeni. Njihov cilj je bil pridobiti 200 stanovanj po različnih statističnih regijah. Zato bodo javnost še naprej seznanjali z možnostjo tovrstne oddaje in področju posvečali še dodatno pozornost. Upajo pa tudi na izboljšave zakonodajne ureditve.

Je projekt lahko uspešen?

Le ta se je v preteklih mesecih izkazala tudi kot pomanjkljiva. Kot opažajo v javno najemni službi, so velike težave zlasti pri pridobivanju obvezne dokumentacije s strani ponudnikov. Že dolgo je znano, da večina starejših stanovanj nima ne uporabnih dovoljenj ne energetskih izkaznic. Pridobivanje manjkajoče dokumentacije pa je zamudno in drago.

Na Skladu si zato želijo, da bi pristojni organi preučili obstoječ zakonodajni okvir, ga izboljšali in prilagodili možnostim na trgu:

"Verjamemo, da bo interesa in ponudb več, v kolikor se bo zakonodaja spremenila in dopolnila, vsekakor pa bo poleg tega potreben tudi miselni preskok ciljnih ponudnikov, da se bodo odločali za obliko oddaje v javni najem, ki morda ni tako donosna kot tržne oblike, vendar nudi varnost najema, ustrezno upravljanje ter poslovne odnose, ki so predvidljivi," še dodajajo na Stanovanjskem skladu.

Ta seveda ostaja zavezan tudi svojemu osnovnemu poslanstvu in naj bi s pomočjo lastnih investicij letos in prihodnje leto na trgu ponudil 531 javnih najemnih stanovanj. Prva med njimi bodo na voljo v mariborski soseski Pod pekarsko gorco in na Dolgem mostu v Ljubljani.