Badnjak ponazarja okolje, v katerem se je po svetopisemskih zapisih pred dobrimi 2000 leti rodil Jezus Kristus, za pravoslavne vernike – enako kot za katoličane in evangeličane – Odrešenik, je za STA pojasnil paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Borislav Livopoljac.

Mir, ljubezen in enotnost

»S tem, ko je Jezus prišel na svet, je človeka osvobodil greha in smrti in mu zagotovil večno življenje. Rodil se je zaradi mene in zaradi vseh, da bi imeli večno življenje,« je izpostavil Livopoljac in dodal, da Kristusovo rojstvo predstavlja mir, ljubezen in enotnost.

Molitev v družinskem krogu

Po prevzem blagoslovljenih badnjakov v cerkvah jih bodo verniki doma zažgali in v molitvi v družinskem krogu pričakali božič. Ob 18. uri se bodo lahko odpravili k večernemu bogoslužju in nato ob polnoči še k prvi božični liturgiji; druga bo v nedeljo.

Pravoslavni verniki se na praznik Jezusovega rojstva pripravljajo s šesttedenskim postom, ki se konča na badnji dan. FOTO: Tatjana Splichal

25. december ali 7. januar

Vsi kristjani božič praznujejo 25. decembra, kar pa – zaradi uporabe različnih koledarjev – ne pomeni istega dne za vse. Del pravoslavnih vernikov tako zaradi uporabe julijanskega koledarja božič praznuje 7. januarja.

Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve 7. januarja božič praznujejo tudi verniki v Črni gori, Severni Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.

Lanska sprememba v Ukrajini

Medtem pa so grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne Cerkve sprejele novi pravoslavni (Milankovićev) koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so zato božič že obeležile. Lani so že 25. decembra božič prvič praznovali tudi v Ukrajini.

Po šesttedenskem postu

Pravoslavni verniki se na praznik Jezusovega rojstva pripravljajo s šesttedenskim postom, ki se konča na badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje, in je namenjen duhovni pripravi na Odrešenikovo rojstvo.