Giotto: Dormitio Virginis

Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je pomemben praznik tako v Katoliški kot tudi v pravoslavni Cerkvi. Čeprav gre načeloma za isti dogodek, pa mu vzhodno in zahodno cerkveno izročilo namenjata različne poudarke: vzhodnocerkvena teologija in izročilo govorita o »Marijinem zaspanju« (dormitio), zahodnocerkvena pa o »vnebovzetju« (assumptio). Posebnost pravoslavne Cerkve je tudi v tem, da se tamkajšnji verniki na ta praznik pripravljajo s štirinajstdnevnim t.i. »Marijinim postom«.

Tiste pravoslavne Cerkve, ki datumsko stalne praznike v cerkvenem letu (kot je božič) tako kot zahodne Cerkve obhajajo po gregorijanskem koledarju, tudi omenjeni Marijin praznik obhajajo 15. avgusta. Mednje sodijo grška, romunska in bolgarska pravoslavna Cerkev. V teh Cerkvah so z Marijinim postom začeli že 1. avgusta. Postno obdobje je povezano z intenzivnim bogoslužnim programom, z vsakdanjo sveto mašo in molitvenimi bdenji.

Tiste Cerkve, ki upoštevajo julijanski koledar, praznik Marijinega zaspanja obhajajo 28. avgusta (med njimi sta tudi ruska in srbska pravoslavna Cerkev), temu primerno pa se tam pozneje začne tudi Marijin post.

Marija na smrtni postelji

Razlike v poudarku Marijinega praznika, ki ga obhajamo 15. avgusta, so vidne tudi v umetnosti. V zahodnem izročilu prevladujejo upodobitve zmagoslavnega vstopa Device Marije ( z zemeljskim telesom) v nebesa, medtem ko pravoslavne ikone večinoma prikazujejo Marijo na smrtni postelji, obdano z apostoli, za njimi pa stoji Kristus, ki sprejema dušo svoje Matere. Slikar Lojze Čemažar je oba poudarka lepo povezal na veliki freski v prezbiteriju stolnice v Beogradu.

Praznik Marijinega vnebovzetja ali Marijinega zaspanja izvira iz konca 4. stoletja iz Sirije. Dokazano je, da so ga 15. avgusta v Jeruzalemu obhajali že sredi 5. stoletja. Sredi 7. stoletja je našel pot tudi v rimsko bogoslužje. Papež Pij XII. (1939-1958) je versko resnico o Marijinem vnebovzetju – po posvetu s škofi vesoljne Katoliške cerkve – z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus slovesno razglasil šele leta 1950.

Vir: Kathpress / arhiv Družine
Foto: Wikipedia