Pravoslavni »božični post« se začne 15. novembra in traja vse do prvega svetega večera, 24. decembra, ponekod celo do božičnega jutra. V Pravoslavni cerkvi ga imenujejo tudi »Filipov post«, saj se začne dan po godu apostola Filipa (v pravoslavnem koledarju 14. novembra). Posebej stroga postna dneva v tednu sta sreda in petek.

Pravoslavne cerkve v Carigradu, Aleksandriji, Antiohiji, Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Albaniji, na Cipru in Finskem božič obhajajo na isti dan kot zahodne Cerkve, s 24. na 25. december po gregorijanskem koledarju. Po julijanskem koledarju pa še vedno praznujeta Ruska in Srbska pravoslavna cerkev, ki božič obhajata 6. oz. 7. januarja. Pri njih predbožični post traja od 28. novembra do 6. januarja.

V Pravoslavni cerkvi ima post – bolj v izročilu in praksi kot v teologiji – pomembnejšo vlogo kot v Katoliški cerkvi.

Pravoslavna cerkev Ukrajine bo letos božič prvič obhajala po gregorijanskem koledarju, torej 25. decembra. Bogoslužni koledar so letos med drugim spremenili tudi zato, da bi se oddaljili od Ruske pravoslavne cerkve. Ukrajinska pravoslavna cerkev, ki je v Ukrajini prav tako močno zastopana, se še naprej drži julijanskega koledarja.

V Pravoslavni cerkvi ima post – bolj v izročilu in praksi kot v teologiji – pomembnejšo vlogo kot v Katoliški cerkvi; tako glede strogosti kot tudi dolžine. Tudi pravoslavni postni čas v pričakovanju velikonočnih praznikov traja nekoliko dlje kot v Katoliški cerkvi. Pravoslavni verniki se postijo tudi pred praznikom apostolov Petra in Pavla (29. junij) in pred praznikom Marijinega zaspanja ali velikim šmarnom (15. avgust). Na ta dva praznika se pripravljajo z dvotedenskim postom.