V tej tretji avtorji podajajo podrobnejšo predstavitev procesa kodifikacije. Prenova pravopisnega priročnika poteka ob poglobljenem raziskovanju in široko zastavljenih premislekih, pri katerih s svojimi znanji pomagajo tudi strokovnjaki z drugih področij. Na ta način se približujejo končnemu idealu, za katerega se v Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU zavedajo, da ga bodo težko dosegli – že zato, ker spoštujejo različnost jezikovnih praks in ideologij.

Pri tem so, kot sta zapisali urednici Tina Lengar Verovnik in Urška Vranjek Ošlak, kot kakšne pravopisne kraljične iz Andersenove pravljice, ki se kljub vsem žimnicam in pernicam vedno znova prebujajo ožuljene od pravopisnih zrn graha.

Tudi 22 avtorjev zbornika izkazuje tovrstno občutljivost na različne (ob)pravopisne teme. Njihovih 19 prispevkov je zbranih v tematskih sklopih, naslovljenih Kodifikacijski proces: vpogledi in uvidi, Slovarji, sopotniki pravopisnih pravil, Pravopisni in širši pogledi na imena in poimenovanja v slovenščini, Prevzemanje v slovenščino med načeli in konkretnimi rešitvami ter Pravopis v preseku z glasovno-naglasno, oblikoslovno in besedotvorno problematiko.

Zbornik Pravopis na zrnu graha torej ponovno odstira pogled v tematike, ki so z nastajanjem novega pravopisa bolj ali manj tesno povezane.

Avtorji in naslovi njihovih prispevkov

Poglavje Kodifikacijski proces: vpogledi in uvidi:

Helena Dobrovoljc, Delovne faze in normativne odločitve pri prenovi pravopisa

Hana Mžourková, Pravopisna kodifikacija na Češkem

Helena Dobrovoljc, Manca Černivec, Skozi trnje do pravopisnih nebes? Predstavitev procesa prenove pravopisnega pravila na primeru »Novo Mesto«

Marta Kocjan Barle, Od črke in pismenke do črkopisa in pisave

Tadeja Rozman, Monika Kalin Golob, Ločila v poslovno-uradovalnih besedilih

Tina Lengar Verovnik, Novosti pri rabi ločil: analiza vprašanj in odgovorov v Jezikovni svetovalnici

Poglavje Slovarji, sopotniki pravopisnih pravil:

Manca Černivec, Urška Vranjek Ošlak, Raba kvalifikatorjev »in« ter »tudi« na primeru oblikoslovnih dvojnic

Tanja Fajfar, Mojca Žagar Karer, Dvojnice v terminoloških slovarjih

Mateja Jemec Tomazin, Poimenovanja oseb v terminologiji

Poglavje Pravopisni in širši pogledi na imena in poimenovanja v slovenščini:

Rok Dovjak, Prepoznavanje lastnih imen v besednih zvezah

Drago Perko, Standardizirana zemljepisna imena v slovenskem jeziku

Matej Meterc, Analiza oblikovnih in pomenskih značilnosti zemljepisnih frazeoloških nadomestnih poimenovanj za ePravopis

Poglavje Prevzemanje v slovenščino med načeli in konkretnimi rešitvami:

Marta Kocjan Barle, Prevzemanje lastnih imen in opuščanje ali ohranjanje neme črke -e

Andrej Stopar, Gašper Ilc, Domačenje angleškega polglasnika v slovenskem pravopisu

Aleš Pogačnik, Iz Afrike vedno pride nekaj novega

Poglavje Pravopis v preseku z glasovno-naglasno, oblikoslovno in besedotvorno problematiko:

Tanja Mirtič, Odnos jezikovnih uporabnikov do naglasnomestne problematike

Metka Furlan, Vpliv pisne knjižne norme na govorjeno slovenščino

Ana Rotovnik Omerzu, Irena Stramljič Breznik, Podaljšava večzložnih tujih priimkov moškega spola z osnovo na -r

Elin Kamenšek Krajnc, Irena Stramljič Breznik, Tuji priimki na pisni soglasniški sklop tz /c/ in preglaševanje

Janko Pleterski: Preklicati revolucijo v slovenski zgodovini?

Inštitut za kulturne in spominske študije je ponatisnil besedilo Janka Pleterskega Preklicati revolucijo v slovenski zgodovini?

Besedilo ni bil le del avtorjeve polemike s Spomenko Hribar, ki je pred dobrim desetletjem trdila, da je »nemoč levice distancirati se od revolucije /.../ kriva za celokupno /.../ dinamiko v Sloveniji«, temveč upor proti postsocialistični reinterpretaciji slovenske preteklosti nasploh.

Je ugovor proti novi oceni polpretekle zgodovine, za katero je agitiral Borut Pahor, ali nasprotovanje javni obsodbi revolucije, za katero se je zavzemala Hribarjeva.

Avtor je na podlagi prelomnih dogodkov in političnih potez dokazoval, da za sodelovanje z okupatorjem ni »kriva revolucionarna napadalnost KPS /Komunistične partije Slovenije/« in »levičarsko nasilje partizanov spomladi 1942«, temveč »odločanje nekaterih starih sil za kolaboracijo«.

Sicer pa je revolucijo na slovenskih tleh Pleterski razumel kot »del evropskega dogajanja med napadalno vojno držav fašistične osi proti Kraljevini Jugoslaviji« oz. jo je postavljal ob bok »demokratičnim (meščanskim) revolucijam 18. in 19. stoletja«.

V širšem kontekstu je besedilo Pleterskega mogoče razumeti tudi kot nasprotovanje historičnemu revizionizmu oziroma upor proti postsocialističnem funkcionalnem antikomunizmu po letu 1989.