Priznanje za dr. Mateja Avblja je bilo medijsko povsem prezrto, verjetno – kot opozarja novinar in družbeni analitik Bojan Požar – zato, »ker jasno opozarja na zlorabe prava tam, kjer ostali (pravniki), najbrž zaradi lastnih koristi, pragmatično in oportuno molčijo. Da se letošnja nagrada podeli prav Avblju, naj bi se sicer še posebej zavzel predsednik ZDPS Miha Juhart, ki je ob podelitvi med drugim izjavil, da je šlo priznanje končno enkrat v prave roke«.

Iz utemeljitve

»Na podlagi znanstvene odličnosti in izida nove monografije (na temo prihodnosti evropskega konstitucionalizma) pri eni najbolj priznanih mednarodnih založb (Hart) se prof. dr. Mateju Avblju podeli priznanje pravnik leta,« so v ZDPS zapisali v utemeljitvi nagrade. Ob njem je nagrado za življenjsko delo prejela mag. Nataša Belopavlovič, mlada pravnica je postala dr. Maruša Tekavčič Veber, nagrajenka za delo v društvih pa je dr. Petra Ferk.

Zavezanost pravičnosti, strokovnosti in skupnemu dobremu

Sicer pa se je na priznanje za Mateja Avblja odzval tudi nekdanji minister za digitalizacijo v Janševi vladi Mark Boris Andrijanič s čivkom: »Še je upanje za pravno državo! Iskrene čestitke dragemu prijatelju in pravniškemu kolegu. Matej, od nekdaj si me navduševal s svojo zavezanostjo pravičnosti, strokovnosti in skupnemu dobremu. Hvala ti, da si naša vest in glas razuma. Ostani še naprej tako jasen in glasen.«

V nasprotju s 131. členom KZ-1

Avbelj se je nedavno ostro odzval na početje mladih vandalk, ki so pred ljubljanskim Pohodom za življenje pulile zastavice v spomin na za 190 razredov splavljenih otrok letno. Da v tem primeru ni mogoče govoriti o vandalizmu, temveč o ravnanju v nasprotju s 131. členom Kazenskega zakonika, ki prepoveduje kršitev enakopravnosti, je Avbelj komentiral za Domovino. In še, da je skupina ljudi s tem, ko je drugim podrla njihovo inštalacijo, omejevala pravico do svobode izražanja ter zbiranja in združevanja na javnem mestu z namenom izraziti svoje etično stališče do abortusa.

Dr. Matej Avbelj (drugi z desne) na podelitvi priznanj Zveze društev pravnikov Slovenije. FOTO: Anže Malovrh/STA

Nevaren precedens v evropskem pravnem prostoru

Hkrati je bil Avbelj avtor pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti novele Zakona o RTV Slovenija in je s prvopodpisanim pobudnikom dr. Petrom Gregorčičem, nekdanjim predsednikom Programskega sveta RTVS, po odločitvi Ustavnega sodišča, ki je preklicalo začasno zadržanje izvajanja dela novele, poslal pritožbo tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), saj da je šlo za »nevaren precedens v evropskem pravnem prostoru« in so bila doma »izčrpana vsa pravna sredstva«.

Preberite tudi: Vključujoč ustavni patriotizem

Kdo je dr. Matej Avbelj?

Matej Avbelj je redni profesor za evropsko pravo na Novi univerzi – na Fakulteti za državne in evropske študije in na Evropski pravni fakulteti. Potem ko je leta 2004 magistriral na pravni fakulteti Univerze v New Yorku, je odtlej akademsko in raziskovalno dejaven v mednarodnem univerzitetnem okolju. Po pripravništvu v Evropskem parlamentu (v oddelku za ustavne zadeve) je leta 2009 doktoriral na Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah. Redno sodeluje na mednarodnih konferencah v tujini in kot vabljeni predavatelj na uglednih evropskih in ameriških univerzah.

Glavni urednik Komentarja slovenske ustave

Je član več domačih in tujih stanovskih organizacij in že od leta 2012 večkrat uvrščan med 10 najvplivnejših pravnikov v državi. Bil je član ekspertnih skupin za spremembo ustave pri Državnem zboru, član strokovnega sveta pri ministrstvih za pravosodje in za zunanje zadeve. Občasno sodeluje tudi kot predavatelj na upravni akademiji in sodniških šolah. Kot pravni svetovalec svetuje zasebnim in javnim naročnikom v kompleksnih primerih s področja ustavnega prava in prava EU. Je tudi glavni urednik Komentarja slovenske ustave.

Odličen v znanosti

Bil je prejemnik več domačih in tujih nagrad in štipendij za raziskovanje na področjih ustavnega, evropskega in transnacionalnega prava ter redni dejavni udeleženec in soorganizator konferenc s teh področij. V preteklosti je bil vodja dveh projektov Jean Monnet, vodja podoktorskega projekta in mednarodne bilaterale v okviru ARRS. Za svoj podoktorski projekt je leta 2015 prejel priznanje »Odlični v znanosti« s področja družboslovja-prava. Deloval je tudi kot raziskovalec v okviru projekta »Reforma pravne in demokratične države v Sloveniji«.

V Logarjevi Platformi sodelovanja

Dejaven je v slovenski in mednarodni civilni družbi. Bil je soustanovitelj ali pobudnik več civilnodružbenih gibanj za izboljšanje delovanja slovenske demokratične in pravne države ter za reformo vladavine prava v EU. V slovenskih medijih redno objavlja in nastopa o temah, povezanih z ustavnim pravom in delovanjem EU. Je član ustanovne ekipe Platforme sodelovanja, projekta predsedniškega kandidata dr. Anžeta Logarja.