Vpogled v seznam prijavljenih prireditev na portalu e-Uprava Republike Slovenije pokaže, da je za soboto, 7. oktobra, dopoldan med 8:45 in 13.30 na lokaciji Prešernov trg okoli spomenika v Ljubljani prijavljena ena prireditev, in sicer Pohod za življenje 2023, ki ga prireja Zveza mreže za življenje in enakopravnost, kot vodja zbiranja pa je v imenu prireditelja navedena Polona Naglič.

A očitno to na tem prostoru ne bo edini shod. Aktivistka Sara Štiglic – to je tista gospodična, ki je te dni »zaslovela« s provokativnim puljenjem zastavic, ki so ponazarjale 190 razredov otrok, kolikor se jih letno ne rodi zaradi abortusa – prek družbenih omrežij vabi naprednjaške somišljenike, naj se ji v istem času, ko je na Prešernovem trgu napovedan Pohod za življenje 2023, zamaskirani pridružijo na protiprotestu. Ta očitno ni prijavljen in tudi če bi ga prijavili danes, bi to ne zadostilo zakonskim pogojem. Zakonodaja (zakon o javnih zbiranjih) namreč zapoveduje, da mora organizator shoda svoj dogodek prijaviti najmanj tri dni pred dnevom shoda, organizator prireditve pa najmanj pet dni pred dnevom prireditve. To se očitno ni zgodilo in napovedani protiprotest se torej umešča v vrsto istovrstnih levičarskih shodov, kot smo jih poznali denimo v razvpiti kolesarski izvedbi v času kovidnih omejitev.

Ni prvič, da bo Pohod za življenje spremljal v agresivne črne jopiče in črne obrazne rute zamaskiran protiprotest. To se je denimo zgodilo leta 2021, ko so bili udeleženci Pohoda za življenje celo prisiljeni ubrati drugo pohodno pot, kot so jo pravočasno in pravilno prijavili državnim organom. Ali se lahko takšna zgodba ponovi letos? Že leta 2021 se ne bi smela zgoditi, pa se je, zato prireditelji letošnjega pohoda upravičeno pričakujejo, da bo policija tokrat pravilno poskrbela za soočenje dveh shodov: prijavljenega in neprijavljenega – prvi ima namreč pri varovanju prednostno zaščito. Na to dejstvo smo opozorili že pred lanskim Pohodom za življenje, ista opozorila pristojnim pa veljajo tudi danes ob javni napovedi »črnih« protiprotestov.

Bo imel Pohod za življenje 2023 zagotovljen mir pri javnem izražanju zagovorništva nerojenega življenja? FOTO: Tatjana Splichal

K prednosti prijavljenih prireditev pristojne namreč napotuje jurisdikcijo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), po kateri mora policija zavarovati prijavljen shod ali protest proti neprijavljenemu in prvemu omogočiti, da se odvije tako, kot je bil prijavljen.

Takšna zahteva izhaja iz sodbe v zadevi Plattform Ärzte für das Leben proti Avstriji. Zgodba sega v 80. leta prejšnjega stoletja, povezana pa je prav z vprašanjem (ne)zadostnega policijskega varovanja in (ne)motene izvedbe shoda v podporo nerojenemu življenju, ki so ga želeli ovirati oz. preprečiti proabortivni protiprotestniki. Zadeva je prišla do ESČP, v njegovi razsodbi pa je bilo pomembno – še danes seveda veljavno – stališče: »Demonstracija lahko vznemiri ali žali ljudi, ki nasprotujejo idejam ali zahtevam, ki jih ta spodbuja. Udeležencem pa mora biti omogočeno, da demonstrirajo brez strahu pred fizičnim nasiljem njihovih nasprotnikov; tak strah bi lahko organizacije ali druge skupine, ki podpirajo splošne ideje ali interese, odvrnil od odkritega izražanja svojega mnenja o zelo spornih vprašanjih, ki zadevajo skupnost. V demokraciji se pravica do protidemonstracij ne more razširiti na oviranje izvrševanja pravice do demonstriranja.«

V zvezi s pravico do svobode zbiranja torej ESČP zahteva, da država demonstrante zaščiti pred osebami, ki jih želijo motiti ali prekinjati. S to usmeritvijo so dobro seznanjeni tudi slovenski policisti, saj je omenjena sodba del njihovega izobraževalnega gradiva.

Ponovimo zato pričakovanje, ki smo ga izrazili že pred lanskim Pohodom za življenje: za slovensko demokracijo je zelo pomembno, da bo preko redarske službe prireditelja in policije udeležencem Pohoda za življenje 2023 dejansko omogočeno, da demonstrirajo brez strahu pred fizičnim nasiljem njihovih nasprotnikov, kot to terja ESČP, kajti »v demokraciji se pravica do protidemonstracij ne more razširiti na oviranje izvrševanja pravice do demonstriranja«.