V naših radijskih prostorih v adventnem času nastajajo vsebine, ki vabijo poslušalce, naj na pravi način doživijo ta milostni čas, naj si vzamejo čas zase, za svoje drage in Boga, ki prihaja … Žal pa se rado zgodi, da opozarjamo druge, sami pa skoraj ne opazimo lepote adventa. Pa tako čudovita je!

Ves v pričakovanju in slep za končno radost

Tekanju od ene oddaje k drugi sem v časih brez covida dodajal še mnoga povezovanja koncertov, prepevanje na decembrskih odrih, tekanje naokrog z Božičkovo kapo in brado … Pa sem ob polnem koledarju pozabil na Betlehem in pesem angelov. Narobe svet! Ves v pričakovanju in slep za končno radost … Spoznanje, ki me je presunilo lani. Bilo je drugače, bili smo doma, bili smo skupaj, slišali smo korake svete družine.

Že dolgo me jezi, ker veliki plakati ob naših cestah vabijo na »Adventni Dunaj« in naj doživimo »Advent v Zagrebu«, pri nas pa kričijo, da bo razkošen »Veseli december«. 

Že dolgo me jezi, ker veliki plakati ob naših cestah vabijo na »Adventni Dunaj« in naj doživimo »Advent v Zagrebu«, pri nas pa kričijo, da bo razkošen »Veseli december«. Sosedje in svetla Evropa imajo advent po trgih, mi pa veseli december. 

In spet: umetnost je to jezo preslišati in prisluhniti sporočilom adventne pesmi, božičnih filmov, ki kmalu po prazniku vseh svetih zažarijo v televizijskih programih. Prava umetnost je slišati tišino jaslic pri frančiškanih v Ljubljani, tišino, ki preglasi harmonikarja ali »trubače« ob stojnicah s kuhanim vinom.

Gospodovo rojstvo kot neskončni vir navdiha

Ima pa umetnost v tem času tudi pravi pomen, ne le prenesenega. Adventni koncerti, (pa četudi prezgodaj zapeta) božična pesem me vedno znova nagovorijo. Kakšen neskončni vir navdiha je bilo in je Gospodovo rojstvo za skladatelje, pesnike, kako globoko nagovarja izvajalce in poustvarjalce. Tudi zato se razkošno preliva na nas, poslušalce, bralce, gledalce. 

Kakšen neskončni vir navdiha je bilo in je Gospodovo rojstvo za skladatelje, pesnike, kako globoko nagovarja izvajalce in poustvarjalce. FOTO: Tatjana Splichal, JASLICE: Ana Korenč

Glasba se mi že od nekdaj zdi tista, ki se najbolj zares dotakne mojega srca. Pa gledališče, opera, dober film in knjiga. Posebna predstava so žive jaslice, ki so se pred leti začele pojavljati na sto koncih in v različnih oblikah. Čudovit je lahko decembrski večer s skodelico čaja v roki, pod toplo odejo in s pravo ploščo v predvajalniku. Po starem. Umetnost je narediti lep adventni venček, povezano zelenje s svečami, ki zmorejo povezovati.

Hvaležen, da lahko praznujem

Kot otrok nisem vedel, da občudujem umetnost, pa sem bil že takrat tako rad zazrt v jaslice. Še danes se čudim umetnikom, ki z lesom, kamnom, s čimerkoli oblikujejo figure, ki v meni prebujajo spomin na zasneženo pot do polnočnice, bogat zven slovenskih božičnih pesmi. 

Pa ne tistih o srebrnih zvončkih in, Bog ne daj, dvignjeni čaši na polnoč … Ne! O Božjem Sinu, ki je rojen, o betlehemskih poljanah, ki so sijale od ponosa, ker so bile prve, ki jih je uzrl Odrešenik, o rajskih strunah. Pa o pastircih, ki so vse, kar so imeli, prinesli v dar. 

Ko vidim Jožefa s palico, Marijo, zazrto v Dete, zaslišim orgle na koru domače cerkve, začutim vonj kadila in vznemirjenje, ki ga v človeka lahko vsadi le praznik.

Ko vidim Jožefa s palico, Marijo, zazrto v Dete, zaslišim orgle na koru domače cerkve, začutim vonj kadila in vznemirjenje, ki ga v človeka lahko vsadi le praznik. In mi je hudo. Hudo za tiste, ki jim vsa ta lepota ni dana, za vse, ki bežijo od nje in ji ne pustijo blizu. In sem hvaležen. Staršem, ker so vame položili ta občutja, ki jih z veseljem obnavljam, podoživljam in na novo živim. Družini, ki se veseli z menoj, službi, ki vse našteto vedno znova obuja.

Lani sem postal hvaležen tudi za vsa leta priložnosti, da smo lahko skupaj praznovali, skupaj polnili dvorane, skupaj poslušali, se veselili in slavili. Saj veste: kaj imaš, spoznaš šele, ko ti je to vzeto. Kaže, da bo letos ta hvaležnost spet na mestu. Skupaj s prošnjo, da bi živeli tako, da bo vse spet mogoče. Da se bomo spet lahko skupaj veselili, skupaj … Ja, skupaj živeli. Živeli skupaj v različnosti … tudi to je umetnost. Velika. Ne le decembrska.

Članek je bil najprej objavljen v reviji Praznična, zima 2021. Revijo lahko prelistate TUKAJ. Posamezen izvod stane 4,95 evra, naročila: narocila@druzina.si, 01 360 28 28. Sledite reviji Praznična tudi na Facebooku in Instagramu.