Pred desetletji je bil beli kruh znak razkošja, danes pa nam je razumljivo, da več plačamo za temnejšega, npr. polnozrnatega. A nekateri starejši ljudje, ki so si včasih redko privoščili beli kruh, ga zdaj pojedo z veliko slastjo.

Zgodovina zmernosti

Ne le belega kruha, tudi sicer ima dandanes večina ljudi v Sloveniji vsega dovolj, mnogim je na voljo še preveč, tako da se morajo sami omejiti, da ne škodujejo svojemu zdravju. Tako bi lahko pomislili, da je zmernost novodobna iznajdba; krepost, ki je nekoč niso poznali niti potrebovali. Pa bi se zmotili.

Marsikdo ve, da je na preročišču v Delfih med drugim pisalo tudi: »Ničesar preveč«. Zmernost je tudi za Platona temeljna vrlina. Pa ne le starogrška, tudi krščanska tradicija zmernosti pripisuje pomembno vlogo: spodbuja jo Knjiga pregovorov, kristjanom jo v svojem pismu svetu apostol Peter, samoobvladanje pa najdemo tudi med sadovi Svetega Duha. Skratka, obe kulturi, na katerih temelji sodobna Evropa, zmernosti pripisujeta velik pomen.

Kako zmerni smo starši?

Pregovor: "Besede mičejo, zgledi vlečejo," naj bi bil star vsaj dva tisoč let. Veliko lažje, a tudi manj učinkovito, je vzgajati le z besedami. Zgled vleče, zgled šteje, zgled učinkuje. Tudi pri zmernosti. Se starši znamo ustaviti, ko smo siti? Nam je na praznovanju dovolj kozarec vina, ali radi pretiravamo z alkoholom? 

Kako zmerno uporabljamo tehnologijo? Če bomo s telefonom v roki zahtevali, da otrok neha gledati televizijo in gre raje ven, verjetno ne bomo učinkoviti. Če pa že, bo to storil izključno takrat, ko bomo to od njega zahtevali. Če pa bomo sami radi prosti čas preživljali v naravi, se bo verjetno naučil, da je to prijetno in zdravo. Tako bo rad zunaj tudi, ko se bo za način preživljanja prostega časa odločal sam.

Otroci se uporabe tehnologije učijo pri odraslih. | FOTO: Unsplash

Da bi otroci bili zmerni pri prehrani

Najbolj tipično področje, kjer si pri otrocih želimo zmernosti, je verjetno prehrana. V marsikaterem gospodinjstvu je namreč v shrambi vedno več različnih prigrizkov, od naše vzgoje in pravil pa je odvisno, ali so zares na voljo otrokom.

1. Razdelimo si odgovornost za količino
   V nekaterih družinah so za deljenje, razporejanje prigrizkov v celoti odgovorni starši, drugod si otroci lahko postrežejo sami. Verjetno je najboljša pot nekje vmes. Če otroku vedno dovolimo vse, mu bomo težko privzgojili zmernost, prav tako pa nujno potrebnih izkušenj na tem področju ne bo dobil, če mu bomo vedno natančno odmerili, kaj lahko poje. Pri ubiranju te srednje poti je morda smiselno, da več svobode vsaj sprva puščamo pri bolj zdravi hrani, medtem ko manj zdrave prigrizke jasneje odmerimo in to tudi otrokovi starosti primerno pojasnimo.
   
   Če otroku vedno dovolimo vse, mu bomo težko privzgojili zmernost. | FOTO: Unsplash
2. Naučimo jih prepoznavati občutke lakote in sitosti
   Če ocenjujemo, da ima naš otrok ne zna biti zmeren pri hrani, ga učimo, da bo prepoznal, kdaj je zares lačen in tudi, kdaj je sit. Vprašajmo ga, kaj zares potrebuje: morda ne hrane, ampak kaj drugega (vodo, počitek, objem …).
3. Imejmo urnik za obroke
   Morda mu bo koristilo tudi, če boste skupaj z otroki določili čas obroke in prigrizek oz. malico. In se ga seveda tudi sami držali.
4. Pogovarjajmo se o hrani
   Če bomo prepovedali bonbone, ne da bi pojasnili, zakaj smo se tako odločili, naša vzgoja verjetno ne bo učinkovita. Bolje bo, če si skupaj preberemo, kaj vse vrečka bonbonov vsebuje.
5. Dovolimo jim uživati
   Če želimo, da bodo imeli otroci zdrav odnos do nezdrave hrane, jim je ne smemo povsem prepovedati. Bolj se obnese, če nezdrave hrane doma ni na voljo vsak dan (tako jim tudi ne delamo skušnjav), ob nedeljah …. ali posebnih priložnostih pa jim jo dovolimo v določeni meri – in takrat brez obsojajočih pogledov.

Vabljeni, da se naročite na revijo Mavrica, kjer se vsak mesec dotaknemo pomembnih tem, poleg pa najdete tudi obilo zanimivih zgodb in zabavnih nalog. Naročite se lahko preko naše spletne strani, na e-pošti narocila@druzina.si ali na telefonski številki 01/360-2828.