Kot so sporočili iz njegovega urada, je predsednik Borut Pahor že v začetku prvega mandata s komisijo in njenim predsednikom dr. Jožetom Dežmanom vzpostavil reden dialog, v nadaljnjem desetletju pa je od leta 2013 sledilo vsega skupaj 8 srečanj in sestankov.

Prelomni stvarni in simbolni koraki

Sodelovanje je pripeljalo do prelomnih stvarnih in simbolnih korakov, denimo prekopa in pogreba žrtev iz Hude jame, odkritja spomenika žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na ljubljanskem Kongresnem trgu in drugih.

Prizadevanja za spravo

Kot dodajajo iz predsednikovega urada, si Borut Pahor za narodno pomiritev in spravo prizadeva vso svojo politično kariero, njegovi dosežki pa nosijo pomembna, prelomna simbolna sporočila. Sprava je bila tudi eden glavnih poudarkov obeh njegovih predsedniških mandatov.

Komisija hvaležna predsedniku

Po današnjem srečanju sta predsednik republike Borut Pahor in predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman podala še izjavi za medije. Komisija je predsedniku izrazila hvaležnost in opozorila, da je njegov prispevek k reševanju najbolj bolečih srečanj in razbremenjevanju največjih bremen zgodovine veliko večji, kot je vsebinski okvir dela komisije.

Osebni spomin

»Sem pa začel z osebnim spominom, ko me je po vstopu v rov sv. Barbare kot predsednik vlade osebno poklical in potem prispeval tudi kot predsednik, da smo žrtve iz rova sv. Barbare leta 2016 končno dostojno pokopali,« se je spomnil dr. Dežman.

Še številna odprta vprašanja

Tudi danes se v poglobljenem, iskrenem pogovoru ob izražanju hvaležnosti niso mogli izogniti odprtim vprašanjem. »Vsi si želimo, da ta dediščina živi naprej, upam, da jo bomo tudi še skupaj razvijali in da bo ob primopredaji slišano sporočilo, da so odprta vprašanja še številna,« je poudaril predsednik komisije.

Spomenik slovenske demokracije

Po njegovem je spomenik žrtvam vseh vojn in z njimi povezanih dogodkov, ki je tudi nastal po predsednikovem prizadevanju, največji spomenik slovenske države v 30 letih in spomenik slovenske demokracije: »Da bomo sposobni tudi vse razlike med nami sprejeti tako, da bomo drug v drugem videli človeka, da bomo prednike sodili po tem, da imajo pravico do groba in spomina v vsej različnosti ter da bomo sami živeli v sožitju in spoštovanju.«

Zahvala ljudem za odziv na odkritje Hude jame

Predsednik Pahor se je ob tej priložnosti zahvalil ljudem, narodni in državljanski skupnosti, ki se je zanj nepričakovano, toda hvaležno in pravilno odzvala s čustvenim konsenzom na odkritje Hude jame ter tiho terjala, da se stvari končno začnejo premikati.

Dr. Stres mu je zaupal

»Takrat, spomladi 2009, sem bil predsednik vlade in poleg iskrene hvaležnosti ljudem, ki so tiho povedali, da pričakujejo zrelost politike pri ukvarjanju s temi vprašanji, bi se rad zahvalil komisiji in njenemu predsedniku ter dr. Antonu Stresu, ki mi je takrat zaupal, da tega vprašanja ne bom zlorabil za kratkoročen politični profit, temveč da mislim to zelo iskreno,« se je zahvalil predsednik.

V komisiji je imel pomembnega zaveznika

Kot predsednik republike je takoj razumel, da ima v komisiji pomembnega zaveznika, ki te probleme strokovno, politično in tudi čustveno razume: »Ni nujno, da smo se vselej o vsem strinjali, vendar pa mi je njihov vpogled v razsežnosti problema, s katerim smo se soočali kot nacija in država, omogočal, da smo z vztrajnostjo, toda tudi strokovno in politično dovolj preudarno korak za korakom reševali stvari, ki so se prej zdele nerešljive.«

Vse žrtve si zaslužijo obeležje

Komisiji se je zahvalil za vztrajnost in ponovil, da delo še zdaleč ni končano, čaka zlasti še prekop posmrtnih ostankov iz Macesnove gorice. »Vse žrtve si zaslužijo trajno obeležitev, mesto pokopa, tudi obeležje. Prav bi bilo, da bi bilo to v Ljubljani. Prav tako si vsi želimo, da je na spomeniku, na katerega smemo biti kot narod in država ponosni, potreben še napis, ki je bil dogovorjen, vsebinsko je bil konsenz dosežen, ne pa še, da bi se to tudi dejansko izvedlo,« je še dodal Borut Pahor.

Ponosen kot predsednik in kot državljan

»Kot predsednik republike in tudi kot državljan sem ponosen, da smo Slovenci po tri četrt stoletja zmogli nekatere stvari, ki jih nam primerljivi narodi še ne zmorejo, pa so večji in z daljšo tradicijo, nam pa je to uspelo. In če so nam uspele te stvari, nam lahko še kakšne. Gremo naprej,« je zaključil.