Kot je v uredniškem komentarju na spletni strani Vatican News zapisal vatikanist Andrea Tornielli, je s tem kurija resnično postala organ, ki papeža podpira pri njegovem služenju vesoljni Cerkvi.

Cilj in začetek hkrati, piše Tornielli. Ali bolje rečeno: cilj in nov začetek. Z začetkom veljavnosti nove apostolske konstitucije »Praedicate Evangelium« na današnjo binkoštno nedeljo se namreč zaključuje skoraj desetletje trajajoča pot reform, ki Frančiška spremlja od samega začetka njegovega pontifikata, začela pa se je že v razpravah vatikanskih kongregacij pred konklavom leta 2013.

Kratek pregled »prevožene poti«

Reforma sledi svoji predhodnici, ki jo je leta 1988 uvedel Janez Pavel II. (Pastor Bonus), ta pa temelji na reformi, ki jo je leta 1967 uvedel Pavel VI. (Universi regimini Ecclesiae). Prednost evangelizacije in pomembna vloga laikov - to sta osrednji rdeči niti, ki novo apostolsko konstitucijo papeža Frančiška povezujeta z drugim vatikanskim cerkvenim zborom.

Reforme so se začele - bolj zaradi pravne nujnosti kot zavestne odločitve - v gospodarskih in finančnih ustanovah Svetega sedeža.

Tornielli nas vabi, naj si najprej ogledamo »prevoženo pot«. Reforme so se začele - bolj zaradi pravne nujnosti kot zavestne odločitve - v gospodarskih in finančnih ustanovah Svetega sedeža. Leta 2014 je Frančišek ustanovil Svet za ekonomijo, katerega naloga je nadzor nad gospodarskim upravljanjem ter nad upravnimi in finančnimi strukturami in dejavnostmi dikasterijev rimske kurije.

Obenem je Frančišek ustanovil Tajništvo za ekonomijo, ki je nadzorni in upravni organ rimske kurije, pristojen za usklajevanje gospodarskih in upravnih zadev Svetega sedeža in Vatikanske mestne države. Tajništvo za ekonomijo je po novem pristojno tudi za kadrovske zadeve, ki so bile prej pod okriljem državnega tajništva. Leta 2014 je papež glavnemu revizorju zaupal tudi revizijo dikasterijev rimske kurije, ustanov, ki so povezane s Svetim sedežem, in upravnih organov Governatorata vatikanske mestne države.

Laiki na čelu dikasterija

Drugi korak je bil narejen leta 2015 z ustanovitvijo Tajništva za komunikacije, ki se je pozneje preoblikovalo v Dikasterij za komunikacije: ta združuje devet različnih ustanov (od Papeškega sveta za družbene komunikacije do različnih časnikov Svetega sedeža, od tiskarne do Vatikanske založniške knjižnice). Od leta 2018 je vodenje novega dikasterija zaupano laiškemu prefektu.

Dikasterij za laike, družino in življenje združuje pristojnosti in naloge Papeškega sveta za laike in Papeškega sveta za družino.

Leta 2016 je bil ustanovljen Dikasterij za laike, družino in življenje, ki združuje pristojnosti in naloge Papeškega sveta za laike in Papeškega sveta za družino. Dikasterij je odgovoren za spodbujanje življenja in apostolat laikov, mladinsko pastoralo, družino in njeno poslanstvo ter zaščito in spodbujanje človeškega življenja.

Leta 2016 je papež ustanovil tudi Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju. Ta združuje pristojnosti Papeškega sveta za pravičnost in mir, Papeškega sveta Cor Unum, Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih ter Papeškega sveta za zdravstveno osebje. Dikasterij je odgovoren tudi za človekoljubno organizacijo Caritas Internationalis.

Andrea Tornielli med obiskom v Ljubljani novembra 2016. FOTO: Jože Potrpin

Pomen cerkvenega nauka

Novembra 2017 je papež uvedel tudi spremembe v državnem tajništvu, ki je bilo dotlej sestavljeno iz dveh oddelkov: za splošne zadeve (vodil ga je t. i. namestnik) in za odnose z državami (vodil ga je t. i. tajnik za odnose z državami). Frančišek je ustanovil tretji oddelek, oddelek za diplomatsko osebje Svetega sedeža, ki krepi urad delegata za papeška predstavništva. Namen sekcije, ki je podrejena državnemu tajništvu in ima svojega tajnika, je pokazati papeževo pozornost in bližino diplomatskemu osebju. Ukvarja se izključno z zadevami, povezanimi z osebami, ki delajo ali se pripravljajo za diplomatsko službo Svetega sedeža.

Temeljna skrb rimske kurije je namenjena oznanjevanju evangelija.

Naslednji korak je bil narejen februarja 2022. Frančišek je z dokumentom v obliki motu proprija spremenil notranjo strukturo Kongregacije za nauk vere, tako da je jasno ločil odgovornosti za nauk in disciplino ter v ta namen ustanovil dva različna oddelka in vsakemu dodelil svojega tajnika. Prefekt dikasterija, tradicionalno član kardinalskega zbora, bo tako imel dva namestnika. Cilj reforme je tudi dati ustrezen pomen cerkvenemu nauku in njegovi temeljni vlogi pri spodbujanju vere, ne da bi v ozadje stopila disciplinska dejavnost po desetletjih, ko je bilo vloženega veliko truda in namenjenega veliko osebja preiskovanju primerov zlorab. Nobeden od obeh novih tajnikov pa doslej še ni bil imenovan za škofa.

To nas pripelje do 19. marca 2022, ko v Vatikanu objavijo novo konstitucijo, ki vključuje vse doslej opisane novosti in uvaja nekatere druge, ki dopolnjujejo reformo. Najpomembnejša sprememba: prvi dikasterij kurije je dikasterij za evangelizacijo, ki združuje Kongregacijo za evangelizacijo narodov in Papeški svet za novo evangelizacijo. Izbira, ki kaže na temeljno skrb oznanjevanja evangelija. Posebnost je, da je prefekt tega dikasterija sam papež - po njegovem mnenju je tema evangelizacije odločilna. Pomagata mu dva tako imenovana proprefekta (eden za področje temeljnih vprašanj evangelizacije v svetu in drugi za področje prve evangelizacije in mladih delnih Cerkva).

Vodje dikasterijev nič več nujno kardinali

Druga novost se nanaša na združitev nekdanje Kongregacije za katoliško vzgojo in nekdanjega Papeškega sveta za kulturo v nov Dikasterij za kulturo. Ta bo imel enega prefekta. Tretja novost konstitucije je preoblikovanje Urada za miloščino, papeževega »centra za socialno delo«, ki je bil doslej preprost urad, v tretji dikasterij rimske kurije, »dikasterij za služenje dobrodelnosti«. Četrta novost je nova opredelitev organa, ki sploh ni del rimske kurije: kar se je prej imenovalo »glavno tajništvo škofovske sinode«, se po novem imenuje preprosto »glavno tajništvo sinode«.

Na vodilne in odgovorne položaje so vključeni tudi laiki in ženske.

Še ena novost nove konstitucije je, da vodje dikasterijev - tudi starih kongregacij – niso nujno kardinali. Edina dva kardinala, ki sta omenjena v dokumentu »Praedicate Evangelium«, sta prefekt tribunala Apostolske signature in koordinator sveta za gospodarstvo. Papež je tudi določil, da bo imenovanje duhovnikov in redovnikov v kurijo trajalo pet let in se bo lahko podaljšalo za drugo petletno obdobje, da bi s tem izboljšali mobilnost in izmenjave med Rimom in krajevnimi Cerkvami.

Končno je v novi ustavi tudi dejavnik, ki je namenjen konkretnemu življenju krajevnih Cerkva in njihovih struktur. Papež Frančišek nas v preambuli konstitucije spomni, da je »"vsak kristjan po krstu misijonarski učenec, kolikor je srečal Božjo ljubezen v Jezusu Kristusu«. Zato so laiki in ženske vključeni na vodilne in odgovorne položaje. Če lahko »vsak vernik« predseduje dikasteriju ali organu kurije »na podlagi svoje posebne pristojnosti, pooblastila za vodenje in svoje posebne funkcije«, je to zato, ker vsak organ kurije deluje na podlagi pooblastila, ki mu ga je podelil papež.