»Angel Gospodov je oznanil Mariji«

Mesto Nazaret je po vsem svetu že dva tisoč let znano po dogodku, o katerem poroča evangelist Luka in ki se ga vsak dan spominjamo zjutraj, opoldne in zvečer, ko se oglasijo zvonovi. Takrat namreč molimo: »Angel Gospodov je oznanil Mariji ...« Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila, ko je preprosta nazareška deklica Marija pristala na povabilo Božjega poslanca nadangela Gabrijela, da postane mati učlovečenega Božjega Sina. Izrekla je za zgodovino človeštva najpomembnejši »da« in s tem se je začel uresničevati Božji načrt odrešenja.

Upodobitev na pročelju ljubljanske stolnice. FOTO: Tatjana Splichal

Zakaj je ravno 25. marec?

Razdalja devetih mesecev od Jezusovega spočetja do njegovega rojstva, ki se ga z božičnim praznikom spominjamo 25. decembra, je seveda namerna. Toda vprašanje je, kateri datum je izhodišče za drugega. Sodobni raziskovalci menijo, da je bilo izhodišče oznanjenje in ne božič. 25. marec je kot datum spomladanskega enakonočja nekoč veljal za dan stvarjenja sveta in ravno zato tudi za dan Jezusovega spočetja, s katerim je bil položen temelj za novo stvarjenje.

Na praznik Gospodovega oznanjenja številne ženske, poimenovane po Mariji, praznujejo tudi svoj god.

V ljudski pobožnosti se je ta praznik hitro uveljavil, predvsem z vsakdanjo trikratno molitvijo angelovega češčenja. Nekdaj je skoraj vsak katoličan ob zvonjenju trikrat na dan dejansko za trenutek odložil svoje delo in zmolil tri zdravamarije s pristavkom, ki kratko označuje vsebino skrivnosti, ko se je druga Božja oseba naselila v Marijinem deviškem telesu in s tem v naročju človeške zgodovine. Prizor angelovega oznanjenja Mariji je tudi pogost motiv v krščanski umetnosti.

 Elda Piščanec: Jezusovo rojstvo in Marijino oznanjenje. FOTO: Tatjana Splichal

Premik datuma ni tako redek

Letos bomo praznik namesto 25. marca liturgično praznovali že dva dni prej, 23. marca. 25. marec letos namreč pade v veliki teden, ko obhajanje slovesnih praznikov ni več primerno, saj se po cvetni nedelji (letos 24. marca) osredotočamo na premišljevanje Jezusovega trpljenja.

Letos bomo praznik liturgično praznovali že dva dni prej, 23. marca.

Morda premik liturgičnega praznovanja praznika na drug datum zveni nenavadno, a to niti ni tako redko. V zadnjih desetih letih se je to zgodilo že dvakrat: leta 2016 je bilo praznovanje Gospodovega oznanjenja zaradi sovpadanja z velikim petkom prestavljeno na 4. april, leta 2018 pa zaradi sovpadanja s cvetno nedeljo na 24. marec. Nič zato, če je Jezus včasih malo bolj ali malo manj donošen, Gospod poskrbi! :)

FOTO: Tatjana Splichal

Slovenija: praznuje 680 tisoč mamic

Medtem ko se kot dan očetov vse bolj uveljavlja praznik sv. Jožefa, ki smo ga obhajali v torek, praznik Gospodovega oznanjenja velja za materinski dan. Po Marijinem materinstvu je namreč posvečeno materinstvo vseh mater sveta. To je praznik darovanjske materinske ljubezni in izpostavlja hvaležnost za materinsko poslanstvo. Obenem je tudi priložnost za molitev in hvaležnost živim in pokojnim mamam.

Mamic se spomnimo z drobno pozornostjo in molitvijo. FOTO: Shutterstock

V naši državi materinski dan praznuje okoli 680.000 žensk. Statistični urad (SURS) ob tej priložnosti navaja podatke iz leta 2021, ko je bilo med prebivalkami Slovenije, starimi 15 let ali več, 76 % takih, ki so rodile vsaj enega otroka. Med 25-letnicami je bilo 22 % mater, medtem ko je med 30-letnicami ta delež znašal 55 %. Največ mater (41 %) je imelo dva otroka.