Ta me je zanimala še posebej z vidika, kaj lahko rečemo o človeku na osnovi tega, kar vemo o Bogu, če vemo, da si je Bog zamislil in ustvaril človeka po svoji podobi. Kdo ali kakšno bitje je torej človek v luči bogopodobnosti?

Današnji človek je malodane obseden s tem vprašanjem: Kdo sem!? Verjame, da bo našel odgovor, če bo dovolj dolgo brskal po sebi, po svojih potrebah, željah, vzgibih, hotenjih in nagnjenjih. Vsakič ko s tem brskanjem nekaj najde, že hoče to razglasiti kot ultimativno človekovo pravico, s čimer hoče predvsem utišati vse, ki razmišljajo drugače.

Sveto pismo praktično nikjer ne govori o človekovih pravicah, pač pa o dostojanstvu, ki ga ima prav vsak človek iz svoje podobnosti z Bogom. Zato se mi zdi spričo izgubljenosti sodobnega človeka vedno bolj aktualen prav trinitarični pogled. Človek nosi v svoji najgloblji naravi 'poteze Očeta', ki se neprestano daruje. Zato zares zaživi šele takrat, ko sebe prepozna kot najlepši dar za drugega in ko pre...