Akcija lepljenja nalepk ima žarišči v Celju in Savskem naselju v Ljubljani. FOTO: Twitter



V zadnjih tednih se je po različnih koncih Slovenije razbohotilo lepljenje nalepk, ki »prepovedujejo« dostop na javna mesta članom ali simpatizerjem največje parlamentarne stranke SDS.

Nalepke predvsem v Celju v Savskem naselju

Takšna nalepka s prečrtanim znakom SDS se je med drugim pojavila na vratih frizerskega salona v Celju (kar po njihovih besedah ni bilo »maslo« zaposlenih), na vratih krajevne organizacije ZZB NOB in knjižnice partizanske in borčevske literature v Savskem naselju, ob vstopu v trgovino z oblačili v Celju in na opozorilni tabli na otroškem igrišču prav tako v Savskem naselju.

Trem predsednikom in varuhu človekovih pravic

V upanju, da naša družba zmore obsoditi tovrstna dejanja, je skupina razumnikov na čelu s Tomažem Zalaznikom napisala izjavo »Poziv spoštovanju«, naslovljeno na predsednike države, državnega zbora in državnega sveta Boruta Pahorja, Igorja Zorčiča in Alojza Kovšco, varuha človekovih pravic Petra Svetino, poslanke in poslance državnega zbora, državne svetnice in svetnike ter medije.

Pričakovali oster javni odziv, ki ga ni bilo

Podpisniki (ob Tomažu Zalazniku še dr. Peter Jambrek, dr. Primož Rožman, dr. Dimitrij Rupel, dr. Ludvik Toplak in dr. Mira Miladinović Zalaznik) so pričakovali oster javni odziv na to grobo kršitev vrednot, ki pa ga ni bilo, kot da gre za obskurno zadevo, ki ne skrbi nikogar in o kateri se zaradi političnega miru ne splača javno govoriti.

Poziv k javni obsodbi zavržnega dejanja

»Smo postali tako preračunljivi, da zavestno – zaradi ljubega miru, neobčutljivosti ali nezavedanja posledic spregledujemo dejstva, do katerih bi morali imeti brezpogojno ničelno toleranco?« se sprašujejo podpisniki in naslovnike pozivajo k javni obsodbi tega zavržnega dejanja kot degradacije naših civilizacijskih vrednot.

Izgubljamo civilizacijske vrednote, ki nas utemeljujejo

Kot vrh ledene gore nas pojav teh nalepk opozarja na mišljenje in dejanja, ki v naši družbi ne bi smela imeti pravice do obstoja, poudarjajo Zalaznik in sopodpisniki: »To ni le teoretično akademsko pravno vprašanje tolmačenja ustave in zakonov, temveč je opozorilo vsem slovenskim državljankam in državljanom, da kot družba s svojo neodzivnostjo izgubljamo civilizacijske vrednote, ki nas utemeljujejo.«

Javni linč lahko postane vsakdanji način obračunavanja

Če toleriramo primitivno vedenje in spodbujanje k sovražnosti, izključevanju in diskriminaciji, bodo človekove pravice in temeljne svoboščine izgubile svoje mesto, javni linč pa lahko postane vsakdanji način obračunavanja.

Le korak, ki ga lahko sproži človeška nestrpnost

»Se zavedamo, da je od nalepk do še hujših dejanj ogrožanja skupnosti in zoper življenje posameznika le korak, ki ga lahko sproži samo človeška nestrpnost? Se bomo šele nato začeli spraševati, zakaj nismo pravočasno ukrepali?« še opozarjajo podpisniki »Poziva spoštovanju«.

Očitno nas preteklost ni izučila

In končujejo, da se iz preteklosti očitno nismo ničesar naučili: »Nas totalitarne ideologije, apartheid, rasizem in milijon njihovih žrtev niso dovolj izučili, kaj pomeni neobčutljivost na take pojavnosti? Smo postali otopela družba, ki jo zanima in spodbuja le lasten interes, tudi na škodo drugega? Smo pozabili, da nas kakovostno družijo in v sobivanju povezujejo le vrednote, temelječe na sprejemanju drug(ačn)ih, da sovraštvo slepi razum in da sta spoštovanje in ljubezen tisti lepoti, ki nas plemenitita?«