Udeleženci petega latinskoameriškega škofovskega zasedanja od 13. do 31. maja v brazilskem mestu Aparecida so se na zasedanju in v sklepnem dokumentu zavzeli za spoštovanje človekovega dostojanstva, varstvo okolja in pomoč siromašnim.

Zasedanje Sveta latinskoameriških škofovskih konferenc (CELAM-a), ki ga je odprl sam papež Benedikt XVI., se je končalo zadnjega maja s slovesno mašo v Marijini božjepotni baziliki v Aparecidi. Daroval jo je predsednik CELAM-a kardinal Francisco Javier Errazuriz Ossa.

Udeleženci zasedanja CELAM-a so v sredo, 30. maja, objavljenem kratkem sklepnem sporočilu za javnost pozvali, da je treba krščanski veri v Latinski Ameriki dati novega zagona. Vse katoličane na ameriški podcelini so pozvali, naj v vsakdanjem življenju spoštujejo verske vrednote in se borijo proti porabniško usmerjeni družbi. Družbo bodo začeli spreminjati, če bodo zares sledili Jezusu in njegovemu nauku. Čisto določno to pomeni, naj se zavzemajo za spoštovanje človekovega dostojanstva in zavarovanje zdravega človekovega okolja; poleg tega pa tudi za pomoč siromašnim ljudem.

Prav slednje, posebej še zavzemanje Cerkve za revne v Latinski Ameriki, je imel v mislih pri predstavitvi sklepnega sporočila za javnost in kratkega povzetka sklepnega dokumenta honduraški kardinal Oscar Rodriguez Maradiaga. Sedanje družbeno-gospodarske razmere namreč številnim ljudem ne omogočajo človeka vrednega življenja. Prav tako ne kaže dobro tako imenovanim »milenijskim razvojnim ciljem«, da bodo do leta 2015 prepolovili število siromašnih ljudi na svetu. Zato še toliko bolj velja okrepiti pomoč revnim ljudem, za kar se je Cerkev zavzemala že pred omenjenimi predlogi oziroma načrti razvitih držav za zmanjšanje siromaštva v najrevnejših predelih sveta.

Za razliko od prejšnjih generalnih zasedanj CELAM-a (leta 1955 v Riu de Janeiru, leta 1968 v Medellinu, leta 1979 v Puebli in leta 1992 v Santo Domingu) sklepni dokument iz Aparecide prinaša napotke za dušnopastirsko delo ter je močneje naravnan na vsakega posebnega kristjana. V tem pogledu, da je vsakdo dolžan živeti in širiti vero v svetu. Vera in njegovo ravnanje, se pravi življenje, se morata ujemati, skladati.

Škofje so pri iskanju odgovorov oziroma rešitev na pereča vprašanja, ki zadevajo latinskoameriškega katoličana, upoštevali spremenjene razmere in nove danosti. To velja za vprašanja prvotnih ljudstev, človekovih pravic, obrambe življenja od spočetja do naravne smrti in mestne družbe. Za cilj so si zadali dati nov vzgon krščanskemu oznanjevanju, pri katerem naj sodelujejo vsi člani Cerkve. Da bi bili ti kos tej zahtevni nalogi, jih je treba okrepiti v veri.

Sicer pa je sklepni dokument logično nadaljevanje dogovorjenega na prejšnjih štirih generalnih zasedanjih CELAM-a.

Dokument se ravna po treh postopnih korakih: videti, presoditi in ravnati, in je razdeljen v tri glavne dele. Prvi pod naslovom Življenje med ljudstvi motri družbeno in cerkveno resničnost. Pri teh škofje omenjajo kot resnične izzive globalizacijo, strukturne krivice in krizo pri posredovanju vere. Sledi teološka obrazložitev, ki vidi »Kristusovo življenje v misijonarskih učencih«. Bistvo je poziv k sledenju Jezusu vseh članov Cerkve – od škofa do laika.

Najobsežnejši je tretji del dokumenta z naslovom: Življenje Jezusa Kristusa za naša ljudstva. Namenjen je dušnopastirskim nalogam na različnih področjih in čisto določnim dejanjem. K tem spada prednostno zavzemanje za družino, mlade, otroke, može in žene. Poleg tega evangelizacijo kulture, prepojitve vseh družbenih področij z evangeljskimi vrednotami. K tem spada navzočnost in zavzetost krščanskih laikov v javnem življenju pa tudi na ključnih gospodarskih in političnih položajih.

Dokument, ki obsega 120 strani, govori tudi o spoštovanju žensk v Latinski Ameriki (premagovanju tako imenovane mačistične miselnosti), njihovega prispevka na vzgojnem in družbenem področju (tudi Cerkev sama je bila doslej premalo pozorna nanj) in izglasovanja takšnih zakonov ter uresničitve družbenih programov, ki bodo ženam omogočali prednostno posvetitev družini, bo to zmogla ob opravljanju svojega poklica. Sicer pa naj tudi ženske, kot moški, polno sodelujejo pri cerkvenem, kulturnem, družbenem in gospodarskem življenju, ob tem pa ne pozabljajo na svojo nenadomestljivo vlogo pri vzgoji otrok in posredovanju vere.

Škofje, zbrani v Aparecidi, so tudi pozvali udeležence vrha G-8, naj ne pozabijo na ljudi v Latinski Ameriki, kjer mnogi trpijo zaradi krivičnih gospodarskih razmer in odnosa med bogatimi in revnimi državami; spomnili pa so jih tudi na zadane milenijske cilje glede zmanjšanja revščine po svetu za polovico do leta 2015, pa dostopa vseh ljudi do izobrazbe, hrane, zdravstvene oskrbe, čiste vode ter učinkovitejše borbe proti aidsu.

Veliko jih je pozitivno ocenilo vse, kar se je dogajalo v teh tednih v Aparecidi, pa tudi vsebino sklepnega dokumenta, ki ga bodo 11. junija izročili papežu, v celoti pa naj bi ga objavili v septembru. Med temi je tudi domači, aparecidski nadškof Raymundo Damasceno Assis. Ta je še posebej pohvalil preprost jezik dokumenta, ki bo blizu bralcem, nagovarja vsakega kristjana k življenju po veri in njenemu širjenju v vsakdanjem življenju.

Škof Erwin Kräutler je še posebej pohvalil pobude udeležencev zasedanja za zavarovanje človekovega življenjskega okolja, spoštovanje domorodcev, njihove kulture in poziv vrhu G-8 v Heiligendammu.