O razmerah minulih dni smo se pogovarjali s tremi kmeti, Katjo Leber Vračko iz Jedlovnika v Občini Zgornja Kungota, Alešem Perkom iz Spodnje Velke v Občini Šentilj in Jernejem Križančičem z Bizeljskega. 

Včeraj ponoči mraz, danes sneg

Na vinogradniški kmetiji Opok27 z Jedlovnika v Zgornji Kungoti se ukvarjajo z vinogradništvom in turizmom na kmetiji. Obdelujejo približno pet hektarov vinogradniških površin. »Škodo po pozebi ocenjujemo na več kot 70 odstotkov. Škodo po današnjem težkem snegu pa bomo ocenili v naslednjih dneh,« je za spletno Družino povedala Katja Leber Vračko.

Sneg v vinogradu. FOTO: Osebni arhiv Katje Leber Vračko

Po besedah Leber Vračkove je bilo najhuje včeraj ponoči, ko se je temperatura spustila do – 3 stopinje Celzija. »S kurjenjem smo poskušali reševati že v letu 2017, a je iz ekonomskih in okoljskih razlogov nemogoče ukrep izvajati na celotni površini naših vinogradov. Pozeba takšnih razsežnosti seveda pomeni izpad pridelka in s tem izpad prihodka. V zadnjih letih se soočamo z vedno pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi razmerami, kar predstavlja največji izziv v prihodnosti vinogradništva.«

Prifrknjeni listi po pozebi. FOTO: Osebni arhiv Katje Leber VračkoImage caption

Večino jagod so rešili

Tudi kmetiji Perko iz Spodnje Velke v Občini Šentilj pozeba ni prizanesla. Na kmetiji imajo med drugim dva hektara vinograda in 10 arov jagod. »Današnjo pot vinogradništva sta začela moja starša Anton in Marjeta Perko, prav tako pa uspešno nadaljuje v tej panogi moj brat Andrej,« nam razloži Aleš Perko, ki je z ženo Petro lani na domačiji posadil jagode. Najbolj kritično je bilo v nedeljo in ponedeljek, 21. in 22. aprila. »Prvi dan so nizke temperature v večini vztrajale v dolini, kjer nimamo vinograda. Jagode v prvem dnevu niso utrpele škode, saj imamo rastlinjake v celoti pokrite z vseh strani, prav tako jagode s kopreno. Za naslednji dan, torej z nedelje na ponedeljek pa smo se odločili, da bomo nasad jagod ogrevali s kurjenjem, saj je bila napovedana nižja temperatura. Temperatura se je spustila celo do – 3 stopnje Celzija.«

Ogrevanje v nasadu je rešila jagode. FOTO: Osebni arhiv Aleša Perka

S kurjenjem v nasadu so začeli v nedeljo zvečer, saj niso hoteli, da bi se temperature spustile pod kritično mejo. Vztrajali so celo noč in k sreči so uspeli rešiti jagode znotraj rastlinjakov. »Ena vrsta jagod je nepokrita poleg rastlinjaka. Zaščitili smo jo s koprenami, ampak je kljub temu utrpela škodo. Škode še v celoti ne moremo oceniti, saj se bo ta pokazala v naslednjih dneh, je pa bilo že drugi dan zaznati ožgane cvetove.«

Kurili in dimili so tudi v vinogradu. FOTO: Osebni arhiv Aleša Perka

Škoda v vinogradu ponekod 100-odstotna

Zaradi vremenske napovedi so se minulo nedeljo odločili, da bodo kurili in dimili tudi v vinogradu. »Okrog 2. ure ponoči smo začeli kuriti v vinogradu in vztrajali smo celo noč do jutra, saj smo morali vzdrževati ogenj in dim. Pri kurjenju smo se soočali z brezvetrjem in posebej smo morali pozorni, da smo ustvarili dovolj dima, da se je širil nad vinograd. Naslednji dan smo kljub kurjenju in dimljenju opazili prvo škodo v vinogradu, ki jo ocenjujemo na od 20 do 100 odstotkov, odvisno od lege, sorte in gibanja zračnih tokov. Na najnižji legi vinograda je škoda večja in se bo realno pokazala v naslednjih dneh,« pojasnjuje Perko, ki meni, da so s kurjenjem in dimljenjem preprečili najbolj črn scenarij pozebe.

Enkrat pozeba, drugič toča

Kot še dodaja mladi kmet, s strahom zrejo v prihodnje dni, ko je spet napovedan spust temperatur do ledišča, »a upamo, da nam ne prinese nove škode v vinograd. S pozebo se borijo tudi kmetje v širši okolici, kjer so se temperature spustile pod ledišče in na nekaterih koncih povzročile 100-odstotno škodo«. V zadnjih letih so večjo škodo zaradi pozebe utrpeli leta 2016 in 2017. Povzročena škoda je bila takrat med 70 in 90 odstotki. »Žal pa pozeba ni edini dejavnik. Skozi leto je še ogromno drugih vremenskih dejavnikov, ki so nas prav tako prizadeli v preteklih letih. Lani smo v maju in juliju utrpeli ogromno škodo zaradi toče,« zaključi Perko.

FOTO: Osebni arhiv Aleša Perka

Precejšnja škoda na mlajših trsih

Poklicali smo tudi na Bizeljsko, obmejno območje s Hrvaško. Na kmetiji Križančič iz Vitne vasi je sadjarstvo glavna panoga. Imajo nasad s 4,5 hektarja jabolk in pol hektarja češenj. Ob tem obdelujejo še hektar vinogradov. »V nižjih predelih v okolici Bizeljskega je bila škoda v vinogradih kar precejšnja, predvsem na mlajših trsih, ki smo jih posadili v lanskem ali letošnjem letu. Pri teh so listi oveneli. Pri starejših upamo, da se bodo obrastli, čeprav se tudi pri njih vidi počasno rjavenje na koncu. V višjih predelih so jo trte k sreči odnesle brez poškodb,« nam je v telefonskem pogovoru povedal mladi kmet Jernej Križančič.

Žalostna podoba trsa z uvenelimi listi. FOTO: Osebni arhiv Jerneja Križančič

Trta nazadnje polno obrodila leta 2018

Po letu 2018, ko so zabeležili rekordno leto, je pozeba med letoma 2019 in 2022 vselej prizadela njihove vinograde, v povprečju so ti v teh letih obrodili polovično. »Lani pozeba ni naredila škode, je bilo pa slabo cvetenje zaradi močne suše v letu 2022. Če nam lani ni škodovala pozeba, nam je pa suša iz predprejšnjega leta naredila škodo,« razočarano pripoveduje Križančič, ki dodaja, da kurjenje v njihovih vinogradih ne pride v poštev zaradi velikih naklonov terena.

V sadovnjakih škoda še ni takoj jasno vidna. FOTO: osebni arhiv Jerneja Križančiča

V sadovnjaku škoda še ni povsem vidna

Glede škode v sadovnjaku še ni povsem jasno, kako velika bo. »Pri plodičih se lahko vidi takoj, če se črno obarvajo. Lahko se bo pa šele na primer čez dva tedna pokazalo, ali bodo peclji porumeneli in bodo plodovi sredi ali konec maja odpadli z dreves. V našem sadovnjaku so bile temperature okrog -2 stopinji Celzija in ta temperatura je vztrajala tri ali štiri ure. Zagotovo bo v prihodnje prišlo do nekega redčenja oziroma odpadanja plodov. Na plodovih, ki bodo ostali gor, pa se bodo pojavili kakšna mrežavost in obroči. Ti bodo zagotovo manjši in bolj zapotegnjeni. Pridelkov prve klase bo zagotovo manj, bolj se bomo morali osredotočiti na predelavo.«