V Lurdu smo povezani z romarji iz sosednjih italijanskih škofij, Gorice, Trsta in Vidma, med katerimi so tudi naši zamejski rojaki. Pri skupnih svetih mašah in procesiji z lučkami smo tako lahko slišali tudi slovensko besedo in petje.

FOTO: Osebni arhiv Antona Jamnika

Večino bogoslužij in molitev, kot so križev pot, hvalnice in večernice imamo slovenski romarji v svojem jeziku v priročnih knjižicah, v katerih so tudi opisi dogodkov iz Bernardkinega življenja, krajev v Lurdu ter razne molitve in slovenske pesmi.

FOTO: Osebni arhiv Antona Jamnika

Letošnjega romanja se udeležuje 50 romarjev iz vseh slovenskih škofij, od najmlajših do devetdesetletnikov, med katerimi je tudi letošnji biseromašnik msgr. dr. Janez Ambrožič. Letos slovenske romarje spremlja ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

FOTO: Osebni arhiv Antona Jamnika

Škof Jamnik je slovenskim romarjem v katehezi položil na srce misel, »da nas spremlja ljubeči pogled Božje in naše Matere Marije, da nas Jezus vidi, kot je videl bolnega človeka v kopeli Betesda (Jn 5 poglavje) in prisluhnil njegovemu trpečemu klicu. Jezus ga je videl, mu prisluhnil, se mu popolnoma posvetil, ni odlašal, ampak v tistem trenutku stori, da človek ni več sam s svojo bolečino. Tako tudi nas ljubeči Jezusov pogled spremlja in daje moči in upanja, predvsem pa čutimo, da nikjer in nikoli nismo sami.«

Nočni Lurd. FOTO: Osebni arhiv Antona Jamnika

Kot je še dejal škof Jamnik, Jezusova navzočnost ustvarja občestvo, podira zidove in prepreke, ki ovirajo nase medsebojne odnose, v tem občestvu se vsakdo čuti nagovorjenega, potrebnega, ljubljenega, ko nihče ni več sam s svojo bolečino. »Naj bodo tudi naš pogled na bližnje, naša dejanja, naš način življenja takšni, da nikoli ne bomo šli brezbrižno mimo bližnjih, ampak jih videli, prisluhnili s sočutjem in storili vse, kar je v naši moči, da bo križ, ki ga nosijo, lažji oziroma da bodo čutili, da nikoli niso sami. Vsak križ, ki ga nosimo z Jezusom, po besedah sv. Janeza Pavla II. 'postane odrešujoča bolečina'.«