Suši na Primorskem kar ni videti konca in prav ta je bila ena od glavnih vzrokov za silovito širjenje gozdnega požara, ki je v nedeljo in ponedeljek pustošil med primorskimi vasmi Renče, Temenica in Lokvica. Skupno je požar zajel več kot 400 hektarjev površin, požarišče pa je dolgo več kot štiri kilometre.

FOTO: Boris Nanut

Z ognjem se je v teh dneh borilo več kot 400 gasilcev, na pomoč pa jim je prišlo tudi specialno gasilsko letalo in pet helikopterjev. Pomoč iz zraka je bila ob tem požaru še posebej dobrodošla, saj je bilo to območje prizorišče nekaterih najhujših bojev prve svetovne vojne, zaradi katerih je na kraju zelo veliko neeksplodiranih ubojnih sredstev. Zaradi tega so gasilcem na terenu budno sledili tudi pirotehniki. Med intervencijo se po poročanju Televizije Slovenija slišalo vsaj trideset detonacij. Strokovnjaki so jih zgolj včeraj našli in odstranili 49 v skupni masi več kot 600 kilogramov. Od tega je kar tretjina teže odpadla na 220 kilogramov težko mino kalibra 150 milimetrov. Večino takšnih izstrelkov so uničili kar na kraju samem, nekaj pa jih bo na uničenje počakalo v ustreznem skladišču.

Požar je prizadel tudi območje spomenika na Cerju. FOTO: Jasmina Putnik - JRP STUDIO

Najhujšega je konec

Kot so danes zapisali v regijskem štabu Civilne zaščite za severno Primorsko, je bila pretekla noč za gasilce bistveno manj stresna kot prejšnje. Na terenu je bilo še okoli 200 gasilcev, ki so sproti gasili manjša žarišča in preprečevali morebitne nove izbruhe ognja. K umiritvi razmer je veliko prispevala tudi narava, saj je močna burja čez dan postopoma ponehala, zaradi česar se ogenj ni več tako silovito širil.

Gasilci bodo z nadzorom požarišča nadaljevali tudi v prihodnjih dneh ter skušali hitro ukrotiti morebitne nove izbruhe. Tako se je požar v bližini območja gašenja pojavil danes po 12. uri. Ker gre za podtalne požar, zagotovil o tem da je ogenj resnično pogašen, ne bo mogoče dati vse do prvega močnejšega dežja. Takšen požar lahko namreč pod površino skoraj neopaženo tli več dni, preden znova udari na površje. Pogosto tudi tam, kjer ognja gasilci ne pričakujejo.

Razglašena zelo velika požarna ogroženost

V tako sušnih okoliščinah je zato še posebej pomembno, da do takšnih požarov sploh ne pride. Zato je bila na območju primorskih občin Ankaran, Izola, Koper, Piran, Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana, Komen, Postojna, Ilirska Bistrica, Pivka Nova Gorica, Kanal, Brda, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Ajdovščina in Vipava razglašena zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja. To pomeni, da je prepovedano izvajanje vsakršne dejavnosti, ki bi lahko v naravnem okolju povzročilo požar.

Na preostalih območjih po državi pa velja velika požarna ogroženost naravnega okolja.

Kot so sporočili z obrambnega ministrstva, bosta nad spoštovanjem razglasa bdela Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in Policija, ki bosta na terenu vršila poostren nadzor.

Gasilce obiskal tudi Pahor

Za težko in požrtvovalno delo se je danes gasilcem zahvalil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki jih je skupaj s poveljnikom Civilne zaščite Srečkom Šestanom tudi obiskal na požarišču.

"Vedno, ko nastane potreba za njihovo pomoč, jo razumemo kot samoumevno, a je tudi plod velikega znanja, profesionalnosti, zlasti pa velikega srca in izmene požrtvovalnosti," je ob tem poudaril Pahor. Pri tem ga je še zlasti zanimalo, ali so gasilci in drugi pri gašenju naleteli na kakršnekoli sistemske težave. Slovenski prostovoljni  gasilci se sicer že več let ukvarjajo s problemom, da morajo ob gašenju nadomestiti delovno mesto, s čimer se pojavi problem finančnih nadomestil za njihovo delo.

Opozoril pa je tudi na to da se bomo v prihodnje vse pogosteje morali spopadati s pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb:

"Vemo, skratka, da se bodo ti ekstremni vremenski pojavi pojavljali pogosteje in bodo ekstremnejši – vse to nas sili, da temeljito o tem razmišljamo in poskušamo oblikovati nacionalni konsenz, kako bomo vsaj na ravni Slovenije pa tudi Evropske unije to poskusili uskladiti v prihodnjih letih, da ne bi novim generacijam pustili večjih problemov, kot smo jih dobili od svojih staršev," je ob obisku še poudaril Pahor.