Premier Abiy Ahmed je pozval prebivalce, naj se pridružijo boju in podprejo oslabljeno državno vojsko. Po poročilu Združenih narodov je bilo v Adis Abebi aretiranih vsaj tisoč ljudi, večinoma Tigrajcev, ki jih sumijo sodelovanja s TPLF. Eliz Throsell iz komisije ZN za človekove pravice je poročala: »Številni aretirani niso prejeli razlage za svoje pridržanje in niso jih privedli pred sodnika.«

Med zaprtimi so bili celo vozniki humanitarne pomoči in uslužbenci Združenih narodov.

Duhovnik, ki je moral pobegniti iz države, pa je povedal: »Imamo informacije, da aretirane zadržujejo v taboriščih, kjer so zelo slabe razmere. Slišali smo tudi, da jih vsako noč nekaj izgine in se ne vrnejo več.« Med zaprtimi so bili celo vozniki humanitarne pomoči in uslužbenci ZN; 5. novembra pa so vladne sile vstopile tudi v salezijanski center v Adis Abebi ter aretirale več ljudi, duhovnikov, bratov in laikov. Po poročilih jih je štirinajst še vedno v priporu.

»Nova Ruanda« 

Salezijanci delujejo tudi znotraj uporniške province Tigraj, kjer zaradi zaprtja za humanitarno pomoč vlada splošno pomanjkanje in lakota. Predstojnik salezijancev v Etiopiji Hailemariam Medhin je v reviji Misiones Salesianas poročal: »V Tigraju je prebivalstvo močno prizadeto zaradi krize, poleg ovir, ki jih povzroča pandemija. Družine so brez dela zaradi vojne, nekatere so morale sprejeti še druge družinske člane, ki so pobegnili v iskanju varnosti.« Nekateri so se pred bombardiranjem zatekli tudi v salezijanske centre.

To je nova Ruanda. Vsi so nas zapustili.

O težkih razmerah je poleti poročala tudi naša laična misijonarka v Adis Abebi Polona Dominik. Vojna, ki traja že eno leto, je pognala z domov vsaj milijon ljudi. Po poročilu ZN in Etiopske komisije za človekove pravice vse strani v konfliktu kršijo človekove pravice, zabeležili so primere posilstev in mučenja, vse do zunajsodnih pobojev. V bojih sodelujejo različne etnične milice in vojska sosednje Eritreje, s katero je Abiy Ahmed pred dvema letoma sklenil mirovni sporazum in za to prejel Nobelovo nagrado za mir. Duhovnik Etiopske pravoslavne cerkve, ki ni želel biti imenovan, pa je kritičen tudi do mednarodne skupnosti: »To je nova Ruanda. Vsi so nas zapustili.«

Boj za oblast 

Državljanska vojna se je začela 4. novembra lani, ko je izbruhnil dolgo tleči konflikt med osrednjo vlado in vodstvom regije Tigraj. Sprva je državni vojski uspelo zavzeti velik del regije, a se je razmerje sil nato obrnilo. »Abiy Ahmed je zagrešil napako, ko se je novembra 2020 povezal z Eritrejo, da bi TPLF ujel v klešče. Eritrejci so napadali civiliste, zagrešili grozodejstva in mlade ljudi prisili v upor,« pripoveduje Alain Gascon iz Francoskega inštituta za geopolitiko Univerze Pariz.

Državljanska vojna se je začela 4. novembra lani.

8. avgusta letos so se Tigrajci povezali še z uporniško skupino iz ljudstva Oromo (OLA), ki obvladuje dele zahodne in južne Etiopije. Prodrli so proti jugu in ogrožajo glavno povezavo Etiopije s svetom, koridor do pristanišča v sosednjem Džibutiju. Njihov cilj je strmoglavljenje premierja Abiya Ahmeda, ki po njihovem mnenju želi zmanjšati avtonomijo regij in utrditi centralno oblast. Toda številni Etiopijci TPLF ne zaupajo, saj si je nakopala številne zamere, ko je v obdobju med letoma 1991 in 2018 obvladovala etiopsko politiko.

Federalizem ali centralizem? 

Etiopija je s 110 milijoni prebivalcev druga najštevilnejša afriška država z bogato zgodovino. Sestavlja jo več kot osemdeset etničnih skupin, med katerimi sta največji Amhara (27 %) in Oromo (34 %). Tigrajci predstavljajo le okoli 6 % prebivalstva, a so do politične veljave prišli s svojo odločilno vlogo pri strmoglavljenju komunističnega režima leta 1991. TPLF je z zavezniki v državi vpeljal federalni sistem po etničnem ključu, ki je vsaki regiji dal veliko mero avtonomije. Sistem naj bi omilil težnjo različnih narodov po odcepitvi, a je po mnenju kritikov tudi okrepil medetnične konflikte, predvsem na mešanih območjih.

Nasilje med etničnimi skupnostmi je postalo vsakodnevni pojav.

Abiy Ahmed je na krilih protestov proti TPLF leta 2018 prevzel oblast in začel poudarjati skupno etiopsko državljansko identiteto. Nasilje med etničnimi skupnostmi je vseeno ostalo vsakodnevni pojav. Gascon v časniku La Croix opozarja, da ne gre toliko za etnična vprašanja: »Konflikti so povezani predvsem z dostopom do virov in zemljiških vprašanj v kontekstu demografskega pritiska.« Naraščajoče prebivalstvo in spremembe podnebja po vsej Afriki povzročajo spore za rodovitno zemljo, ki so pogosto skriti pod etnično ali versko preobleko.