»Pozabili smo na male čudeže«
»Pozabili smo na male čudeže«
V knjigi so zbrani zapisi, s katerimi se je Cilka Avsenik v tedniku odzivala predvsem na aktualna družbena vprašanja, pa tudi na spreminjajoče se kulturne smernice; v vsem pa je težila za resnico in pravico ter spodbujala k uporabi zdrave »kmečke« pameti.
Predstavitev je v Lescah, ki letos praznujejo 900-letnico pisne omembe, gostil Cilkin sin Marko Avsenik, ki je avgusta nastopil službo župnika v tem starodavnem gorenjskem romarskem kraju. Približal se je domu, saj številčna Avsenikova družina izhaja s Koroške Bele. Župnik Marko je na začetku svojo mami kratko predstavil, njegov brat Peter pa je v srečanje uvedel s pesmijo.
Boštjan Debevec je opozoril, da moramo kristjani izkazati veliko poguma in notranje svobode, če želimo stopiti v javnost in trdno zagovarjati naša stališča, saj nam današnji svet pogosto ni naklonjen. Ga. Cilka je odvrnila, da se je oglasila vedno, ko je čutila potrebo opozoriti na zablode, in da v domačem okolju nikoli ni občutila kakšnega zavračanja.
Veliko je pisala o vlogi ženske, saj meni, da sodobna emancipacija lahko ubira tudi napačne smeri. K odločnemu zastopanju vloge ženske v svetu jo že od mladih nog spodbuja negativna izkušnja župnika, ki žensk ni dovolj spoštoval, pomenljiva je bila njegova izjava: »Če ženske pojejo, je to kakor čaj brez sladkorja.« Pravi, da je izgubljanje besed o enakopravnosti odveč, če med ljudmi vlada pristna ljubezen, še zlasti v zakonski zvezi. Poslušalci so se strinjali z njeno preprosto oceno, da je za veliko večino težav sodobnega časa kriv človeški egoizem.
Sogovornika pa sta se pogovarjala tudi o tedniku Družina, ki ga je Cilka Avsenik pohvalila in hudomušno dodala: »Družino v dveh dneh preberem od A do Ž, še križanko rešim, pa nikoli nič ne zadanem.«