Na praznik Marije Pomočnice kristjanov, ki ga praznujejo številni po svetu, v Sloveniji obeležujemo kot praznik vseh Slovencev, tudi tistih v zamejstvu in po svetu.

Izvor praznika

Praznik Marije Pomočnike kristjanov ima svoj izvor v dveh različnih dogodkih: Ko so v 16. stoletju sredozemske države ogrožali Turki, je papež Pij V. zbral 222 ladij s 40 tisoč vojaki, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. V hudi bitki so uspeli rešiti 15 tisoč krščanskih sužnjev in zato je papež dal Mariji naziv Pomočnica kristjanov, ki so jo vključili tudi v litanije Matere Božje. Drugi dogodek pa je vezan na vrnitev papeža Pija VII. Iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Papeža je namreč leta 1809 ujel in odpeljal v Francijo, a leta 1814 se je za Napoleona končalo obdobje osvajalskih pohodov in leto kasneje so ga izgnali. Papež se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in določil, da se na ta dan praznuje Marijo Pomočnico kristjanov.

V Sloveniji ga še posebej praznujejo v Marijinem svetišču na Brezjah, ki so najbolj znana slovenska božja pot in v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku. Na Brezjah so leta 1800 postavili stransko kapelo v čast Marije Pomagaj, v kateri je slika Leopolda Layerja, ki je posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice, a na nov način »poslovenjena«: Marija nosi slovensko nošo 18. stoletja, njen in Jezusov obraz pa imata nove, veliko bolj vesele poteze. Layer jo je leta 1814 slikar naslikal iz zaobljube Mariji, ko je bil zaradi poneverjanja denarja v času Ilirskih provinc zaprt v ječi. Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha, pozornost pa so vzbudila različna uslišanja, zato so jo frančiškani želeli kronati. Škof dr. Anton Bonaventura Jeglič je v Rimu prosil za dovoljenje in leta 1907 se mu je prošnja uslišala. O tem poročila pišejo takole: »Že na predvečer se je zbralo veliko ljudi, cele množice pa so prihajale na Brezje še v nedeljo zjutraj z vlaki, vozovi, s kolesi, peš. V cerkvi so se navsezgodaj začele maše in se vrstile druga za drugo, spovednice so bile oblegane, tisoči so prejeli Sveto Obhajilo. Ob devetih se je zbralo na Brezjah nad 30.000 vernikov, ki jih je privabila ljubezen do Matere Marije. Škof Jeglič je, obdan z več kot sto duhovniki, z zlatima kronama okrasil Marijo in Božje Dete v njenem naročju. Kroni je izdelal znani zlatar Ivan Kregar v Ljubljani. Angelska nedelja je od takrat poseben praznik za Brezje.«

Praznovanje vseh Slovencev doma in po svetu

Posebnost praznika je, da ga praznujejo prav vsi Slovenci, tako mi v domovini kot tisti zunaj njenih meja. V ta namen veliko družin moli ob Marijini podobi, frančiškani na Brezjah, ki zbirajo gradivo o tovrstnem praznovanju pa zato spodbujajo, da jim sporočimo, kako slovenske družine praznujemo ta praznik (lahko v pisni obliki na naslov Slovensko Marijino narodno svetišče, Brezje 72, 4243 Brezje ali po elektronski pošti: info@romar.si)

Marija, zgled in učiteljica

Včeraj zvečer se je na Brezjah začel Večer slovenskih krščanskih izročil, vigilija praznika Marije Pomagaj kot zavetnice Slovencev in praznovanje Radia Ognjišče. Ob 20. uri je slovesno somaševanje vodil nadškof dr. Anton Stres, ki je vodil tudi procesijo z milostno podobo Marije Pomagaj po vasi. V nagovoru je spomnil na tisoče uslišanih prošenj pri Brezjanski milostni podobi in se navezal na evangeljski odlomek o svatbi v Kani Galilejski, na kateri se je Marija pokazala »kot tista sočutna, ki zazna stisko, preden jo nekdo sploh izreče« in tega uči tudi nas: »Je žena globoke vere, je naš zgled in naša učiteljica.« Na koncu je prosil Marijo, da bi ohranili vero in z zgledom pomagali ter pričevali.

23. maja sveče na oknih

Na predvečer praznika Marije Pomočnice Pomagaj z Brezij, ki varuje Slovence in naše izročilo, je navada, da na domovih prižgemo svečo. Za to so se odločili leta 1976 na mednarodnem evharističnem kongresu v ZDA, kjer se je zbralo tudi 700 Slovencev, saj tako kot evharistija tudi Marija povezuje kristjane. Kmalu se je navada razširila med vernimi Slovenci zunaj meja domovine. »Brezjanska Marija jih je spomnila na vse tisto, kar so v srcih prinesli od doma in skušali ohraniti za nadaljnje rodove,« so zapisali pri Radiu Ognjišče.


Foto: arhiv Družine / T. S., A. P.