Praznik Rožnovenske Matere božje je bil slovesno zaznamovan z mašo v baziliki na Brezjah, ki jo je daroval škof Fran Šuštar.

V molitvi vidi povezanost vseh molivcev po svetu. »Kolikšno bogastvo Cerkve je to! »Vse naše skupne pa tudi tihe molitve doživljamo v povezanosti vesoljne Cerkve.« Tudi Jezus je med nami, z nami in doživlja z nami aktualne dogodke.

Bitka za življenje in vero

Spomnil je na dogodke leta 1572, ko so se v bitki pri Lepantu ljudje bali, da bi izgubili življenje in vero. Zato v spomin na rešitev zdaj molimo rožne vence. To je bila velika zgodovinska zmaga vere, je dejal Šuštar v pridigi. Vsi pa prosimo tudi za precej manjše zmage in se jih veselimo. Že pred to veliko bitko so ljudje molili očenaše in zdravamarije, »da bi se priporočali in premišljevali velike dogodke našega odrešenja«.

Molitev za uspeh sinode in zahvalo za vero

Zdaj pa je čas, da molimo za uspešno sinodo o družini, za družino, zakon in tudi, da se zahvalimo Bogu in prednikom, da smo verni po zaslugi molitev, da smemo biti tukaj in služiti Gospodu, je dejal škof. »Prav je, da smo ponosni na svojo vero, na vso preteklost, ki nam jo Cerkev podarja, pa tudi na svojo molitev.« Molitev in maša nista dolžnost, temveč velika priložnost in dar, ker smemo biti blizu Gospodu, mu izročati vse svoje misli in skrbi. Škof je vernike pozval, naj molijo, da bodo zmogli vero, ki so jo prejeli od svojih staršev in starih staršev, prenesti naprej, na prihodnje rodove. »To je sedaj velika naloga Cerkve in velika naloga nas vseh.«

S ponavljanjem zdravamarij se povežemo z bivanjem, meni škof, te besede nam podarjajo dih življenja in moč za vsak trenutek, kot utrip srca. Molitev rožnega venca pa ej tudi zelo lep klepet z Bogom. Prav takrat se spomnimo vse mogočih ljudi in dogodkov, kar postavimo pred Gospoda, zato jo imenujemo zbrana molitev. Ponavljamo žive besede Svetega pisma, zato so kot živa, čista voda, ki teče skozi »umazano dvorišče« in vsakič odnese nekaj »umazanije«, zato je a koncu naše dvorišče oz. srce vedno čistejše. Tako je škof spodbudil k večjemu veselju in zagnanosti pri molitvi rožnega venca.

Marija je zaupala v Gospoda

Marija je bila navajena pogovora z Gospodom, ker je bila zbrana in odprta. Zato se je brez težav pogovarjala z angelom. »Znala je čakati, znala je zaupati in vedela je, da bo Gospod izpolnil svojo obljubo in da jo bo izpolnil tudi Jezus /…/, zato je pomagala učencem, da so vztrajali v molitvi.« Tako moramo tudi mi vztrajati v molitvi, čeprav vseh dogodkov ne razumemo. Tako bomo doživeti čudež, kot so ga apostoli skupaj z Marijo ob binkoštih.

Vir: Radio Ognjišče