V letu, ko slovesno zaznamujemo 200-obletnico Marije Pomagaj z Brezij, smo na Družini maja izdali knjigo o tem slovenskem simbolu, zdaj pa je izšla tudi v angleščini. »Prepričani smo, da bo knjiga v angleščini razširila vest o Brezjah daleč preko naših meja, da bo pomagala utrditi povezanost številnih rojakov v izseljenstvu z Marijo in podobo Marije Pomagaj na Brezjah ter da bo služila kot izjemna ambasadorka slovenskega čutenja in notranjega življenja pred mnogoterimi obiskovalci naše prelepe domovine in pred vsakomur, ki se bo hotel seznaniti z duhovno dediščino našega naroda, ki je globoko vraščena v srednjeevropski krščanski kulturni prostor,« je v uvodu dejal  direktor Družine, Tone Rode, čeprav knjiga prvotno ni bila v načrtu. Zahvala zanjo gre predvsem Gorenjskemu muzeju v Kranju ter vršiteljici dolžnosti direktorice Gorenjskega muzeja, dr. Marjani Žibert, Slovenskemu Marijinemu narodnemu svetišču na Brezjah ter njenemu gvardijanu dr. patru Robertu Bahčiču, direktorici družbe Romar d. o. o., dr. Andreji Eržen Firšt, ter avtorju knjige in kustosu razstave Jožetu Dežmanu, ki je na odprtje razstave in predstavitev knjige v angleščini prišel kar v narodni noši, v kateri je bil tudi na Trgu svetega Petra v Rimu in ob tem doživel veliko navdušenje, saj so ljudje prepoznavali nošo in se hoteli z njim fotografirati. Narodno nošo mu je predlagal pater Robert Bahčič. Zgodovinar Jože Dežman je našel vzporednice med slovensko nošo in Marijo Pomagaj: »Obe sta produkt rojstva naroda,« je pojasnil. Preživeli sta čase, ko jima razmere niso bile naklonjene. »Zgodba Marije Pomagaj je taka, da je prav, da jo prevedemo.« Na razstavi K Mariji Pomagaj na Brezje bodo obiskovalci spoznali del te zgodbe, na panojih lahko vidimo frančiškanski prihod v novo cerkev, največje zborovanje v prvi svetovni vojni, papežev obisk in še marsikaj. Brez prevoda pa vse to ne bi imelo pravega odziva, je prepričan Jože Dežman in dodal, da je bil na Brezjah načrtovan spomenik padlim, vendar ga še vedno ni.

Razstavo je odprl direktor Družine Tone Rode. Foto: Tatjana Splichal

O težavah pri prevajanju je spregovoril prevajalec Andrej Turk. Prvo vprašanje je bilo, kako prevesti brezjansko Marijo Pomagaj, saj ni bilo tradicije. Vztrajal je, da mora na naslovnici ostati slovensko ime, poleg angleškega  Mary Help of Christian at Brezje. Sicer pa so ime v knjigi tudi skrajšali kar na Our Lady of Brezje, ker se jim je prvotna različica zdela predolga. Gospod Turk upa, da se bo to ime v angleščini ustalilo. Angleški prevod knjige Marija Pomagaj je namenjen slovenskim izseljencem v Kanadi in drugod po svetu, ti pa imajo gotovo neslovensko govoreče sorodnike in prijatelje. S knjigo jih bo spremljala tudi podoba Marije Pomagaj, zato ustvarjalci knjige upajo, da bo našla pot čez lužo. Navsezadnje, soprevajalec knjige, Milan Vinčec, živi v Kanadi.

Med prevajanjem pa so imeli možnost izpopolniti knjigo. Dodali so, da je škof Janez Zlatoust Pogačar le dan pred smrtjo romal na Brezje ter da je mati škofa Alojza Urana svojega sina priporočila Mariji Pomagaj.


Pridite K Mariji Pomagaj. Foto: Tatjana Splichal

Ali je prevod ustrezen, bo najbolje povedal ameriški veleposlanik v Sloveniji, Joseph Mussomeli, se je pošalil gospod Dežman. Tudi  njemu so namreč izročili angleški prevod.


Tudi papež bere knjigo o Mariji Pomagaj z Brezij. Foto: Osservatore romano

Rektor brezjanske bazilike, dr. p. Robert Bahčič, je spregovoril o romanju v Romunijo, kjer je opazil navdušenje, ko so romarji prejeli podobice Marije Pomagaj z molitvijo v njihovem jeziku. Prevedli so jo namreč v kar osem jezikov. To je bil dokaz, da je dobro knjigo prevesti in povedati tujcem, kaj Marija Pomagaj pomeni Slovencem. Poseben dan v mesecu je zanj 24. zaradi dveh razlogov: 24. maja je papež izročil slovenskemu narodu mašni plašč in posvetitev, ki jo je lastnoročno podpisal, 24. septembra pa so mu Slovenci izročili mašni plašč, oltarni prt in angleško verzijo knjige Marija Pomagaj. Pater Robert Bahčič je papeža Frančiška spomnil na to, da je že obiskal Slovenijo, sorodnike svojega prijatelja, in mu pokazal fotografije v časopisu. Sveti oče je bil navdušen, ker so se te fotografije ohranile. Pater je papeža povabil na Brezje.


Rektor brezjanske bazilike, dr. p. Robert Bahčič, s knjigo o Mariji Pomagaj v Rimu. Foto: Tanja Oblak

Ob koncu se je pater zahvalil obiskovalcem odprtja razstave in tudi novinarjem, ki večinoma pozitivno poročajo o častitljivi obletnici in širijo vedenje o Mariji Pomagaj. Jubilejno leto je bogato, poleg zbornika, razstav, srečanj, bogoslužja in molitve, sta luč sveta ugledali še dve knjigi.

Obe različici, slovensko in angleško, je oblikoval Klemen Kunaver.

Kot je povedal Tone Rode ob odprtju razstave K Mariji Pomagaj na Brezje, je v galeriji Družina zdaj odprta razstava, ki je prepotovala z Gorenjskega muzeja v Kranju na Brezje in zdaj v Ljubljano. "Naj ta razstava spregovori o bogati tradiciji, da bi jo ohranili in nosili naprej zanamcem v bogatem mozaiku," je sklenil ob koncu.

Odprtje razstave je se začelo s presunljivim glasom 16-letne pevke Aneje Anžlovar, ki je zapela Schubertovo Ave Mario, na koncu pa operno arijo Alma del Core. Na pianinu pa jo je spremljala Hermina Hudnik.