V letu, ko slovesno zaznamujemo 200-obletnico Marije Pomagajz Brezij, smo na Družini maja izdali knjigo o tem slovenskem simbolu, zdaj paje izšla tudi v angleščini. »Prepričani smo, da bo knjiga razširila vest oMariji Pomagaj daleč od slovenskih meja,« je v uvodu dejal  direktor Družine, Anton Rode, čeprav knjigaprvotno ni bila v načrtu. Zahvala zanjo gre predvsem v. d. direktorja Gorenjskegamuzeja v Kranju, Marjani Žibert, patru Robertu Bahčiču ter njenemu avtorju inkustosu razstave Jožetu Dežmanu, ki je na odprtje razstave in predstavitevknjige v angleščini prišel kar v narodni noši, v kateri je bil tudi na Trgusvetega Petra v Rimu in ob tem doživel veliko navdušenje, saj so ljudjeprepoznavali nošo in se hoteli z njim fotografirati. Narodno nošo mu jepredlagal pater Robert Bahčič. Jože Dežman je našel vzporednice med slovenskonošo in Marijo Pomagaj – »Obe sta produkt rojstva naroda,« je pojasnil.Preživeli sta čase, ko jima razmere niso bile naklonjene. »Zgodba MarijePomagaj je taka, da je prav, da jo prevedemo.« Na razstavi bodo obiskovalcispoznali del te zgodbe, na panojih lahko vidimo frančiškanski prihod v novocerkev, največje zborovanje v prvi svetovni vojni, papežev obisk in še marsikaj.Brez prevoda pa vse to ne bi imelo pravega odziva, je prepričan Jože Dežman indodal, da je bil na Brezjah načrtovan spomenik padlim, vendar ga še vedno ni.

O težavah pri prevajanju je spregovoril tudi prevajalecAndrej Turk. Prvo vprašanje je bilo, kako prevesti brezjansko Marijo Pomagaj,saj ni bilo tradicije. Vztrajal je, da mora na naslovnici ostati slovensko ime,poleg angleškega  Mary Help of Christianof Brezje. Sicer pa so ime v knjigi tudi skrajšali kar na Our Lady of Brezje,ker se jim je prvotna različica zdela predolga. gospod Turk upa, da se bo toime v angleščini ustalilo. Angleški prevod knjige Marija Pomagaj je namenjenslovenskim izseljencem v Kanadi in drugod po svetu, ti pa imajo gotovo neslovenskogovoreče sorodnike in prijatelje. S knjigo jih bo spremljala tudi podoba MarijePomagaj, zato ustvarjalci knjige upajo, da bo našla pot čez lužo.

Med prevajanjem pa so imeli možnost tudi dodeli to, kar vslovenskem prevodu manjka. Dodali so, da je Pogačar le dan pred smrtjo romal naBrezje ter da je mati škofa Urana svojega sina priporočila Mariji Pomagaj.

Ali je prevod ustrezen, bo najbolje povedal ameriškiveleposlanik v Sloveniji, Joseph Mussomeli, se je pošalil gospod Dežman. Tudi  njemu so namreč izročili angleški prevod.

Rektor brezjanske bazilike, dr. p. Robert Bahčič, jespregovoril o romanju v Romunijo, kjer je opazil navdušenje, ko so romarjiprejeli podobice Marije Pomagaj z molitvijo v njihovem jeziku. Prevedli so jonamreč v kar osem jezikov. To je bil dokaz, da je dobro knjigo prevesti inpovedati tujcem, kaj Marija Pomagaj pomeni Slovencem. Poseben dan v mesecu je zanj24. zaradi dveh razlogov: 24. maja je papež izročil slovenskemu narodu mašniplašč in posvetitev, ki jo je lastnoročno podpisal, 24. septembra pa so muSlovenci izročili mašni plašč in prt. Pater Robert Bahčič je papeža Frančiška spomnilna to, da je že obiskal Slovenijo, sorodnike svojega prijatelja, in mu pokazalfotografije v časopisu. Sveti oče je bil navdušen, ker so se te fotografijeohranile. Ob srečanju s papežem ga je pater povabil na Brezje.

Ob koncu se je pater obiskovalcem odprtja razstave zahvalil,tako kot tudi novinarjem, ki večinoma pozitivno poročajo o častitljiviobletnici in širijo vedenje o Mariji Pomagaj. Jubilejno leto je bogato, polegzbornika, razstav, srečanj, bogoslužja in molitve, sta luč sveta ugledali šedve knjigi.

Obe različici, slovensko in angleško je oblikoval KlemenKunaver.

Kot je povedal obodprtju razstave K Mariji Pomagaj na Brezje, je v galeriji Družina zdaj odprtarazstava, ki je prepotovala z Gorenjskega muzeja v Kranju na Brezje in zdaj vLjubljano. "Naj ta razstava spregovori o bogati tradiciji, da bi jo ohranili in nosili naprej zanamcem v bogatem mozaiku," je ob koncu dejal Tone Rode.  

Odprtje razstave je se začelo s presunljivim glasom 16-letnepevke Aneje Anžlovar, ki je zapela Schubertovo Ave Mario, na koncu pa opernoarijo Alma del Core. na pianinu pa jo je spremljala Hermina Hudnik.